VSC sodba PRp 251/2006

Ob pritožbi obdolženca se izpodbijana sodba o prekršku spremeni po uradni dolžnosti tako, da izrek v celoti poslej glasi:
"Obd. A. S.,
je odgovoren
za prekršek po C točki III. odst. 130. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa - 1, ki ga je storil s tem, da je dne 2. 5. 2005 ob 03.00 uri vozil osebni avtomobil znamke R. M., reg. št. M. ... po mestni ulici T. c. v naselju Z. iz smeri K. c. proti Š. u. pod vplivom alkohola, saj je bilo z elektronskim alkotestom znamke Dräger ARCK ... ugotovljeno, da je imel v času vožnje še najmanj 1,08 grama alkohola na kilogram krvi, ter se mu na podlagi C točke III. odst. 130. čl. ZVCP -1,
izreče
globa v znesku 250,37 EUR in 5 (pet) kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije.
Obdolženec mora plačati globo v 30 dneh po prejemu te sodbe. V primeru neplačila se bo obdolženca prisililo k plačilu globe tako, da se mu bo določil uklonilni zapor, ki traja, dokler obdolženec ne plača globe, vendar najdlje 30 dni. Z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plačila globe. Če obdolženec tudi po uklonilnem zaporu ne plača globe, se globa izterja prisilno. Obdolženec lahko do začetka izvrševanja uklonilnega zapora sodišču predlaga, da se globa nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti.
Na podlagi I. odst. 144. čl. ZP - 1 je obdolženec dolžan plačati tudi stroške postopka na prvi stopnji in sicer povprečnino, ki je bila odmerjena v znesku 50,07 EUR in sicer v roku 30 dni po prejemu te sodbe, sicer se prisilno izterja",
v nespremenjenih delih pa se izpodbijana sodba o prekršku potrdi in se v tem delu obdolženčeva pritožba zavrne kot neutemeljena.

Z izpodbijano sodbo o prekršku je bil obd. A. S. spoznan za odgovornega za prekršek, naveden v izreku te sodbe. Izrečena mu je bila globa v znesku 120.000,00 SIT, 10 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila B kategorije v trajanju enega meseca, naloženo pa mu je bilo tudi plačilo stroškov postopka in sicer povprečnina v znesku 12.000,00 SIT.

Proti tej sodbi o prekršku se je pravočasno pritožil obdolženec in obširno navajal kršitve ustavnih pravic, ki so mu bile povzročene v tem postopku.

Pritožbeno sodišče je moralo v izpodbijano sodbo o prekršku poseči po uradni dolžnosti, saj je ugotovilo, da je prišlo v postopku na prvi stopnji do kršitve materialnih določb zakona iz 4. tč. 156. čl. ZP - 1, na katero je na podlagi 159. čl. ZP - 1 dolžno paziti po uradni dolžnosti. Prvostopno sodišče je namreč na ugotovljeno dejansko stanje uporabilo kaznovalno določbo D točke IV. odst. 130. čl. ZVCP - 1 in je na tej podlagi obdolžencu izreklo tudi sankcije, čeprav je iz obdolžilnega predloga in spisovnega gradiva razvidno, da je bil obd. voznik začetnik in čeprav je iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, ki ga je obdolženec tudi brez pripomb podpisal, razvidno, da je elektronski alkotest pokazal 1,18 grama alkohola na kilogram krvi v organizmu preizkušanca. Slednje je razvidno tudi iz zapisnika o zagovoru obdolženca z dne 23. 11. 2005, iz zapisnika o zaslišanju priče policista T. T., ki je vodil postopek z obdolžencem, pa je razvidno, da je pri izpisovanju zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti očitno prišlo do pomote, saj bi se moral zapisnik pravilno glasiti na miligram alkohola v litru izdihanega zraka, ne pa na gram alkohola na kilogram krvi. Ugotovljena napaka seveda ne more in ne sme biti v škodo obdolženca, zaradi česar je po mnenju pritožbenega sodišča potrebno upoštevati rezultat preizkusa alkoholiziranosti, kot je bil ugotovljen z zapisnikom o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga je obdolženec, kot je bilo že pojasnjeno, brez pripomb podpisal. Ob tem je od ugotovljenega rezultata potrebno odšteti še odstopanje naprave, ki ga dopušča proizvajalec alkotesta in ob upoštevanju mnenja Inštituta za sodno medicino v Ljubljani, to pomeni, da je imel obdolženec še najmanj 1,08 grama alkohola na kilogram krvi v času, ko je opravljal preizkus alkoholiziranosti. Prvostopno sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe o prekršku tudi razlogovalo v tem smislu, kljub temu pa je v izreku zapisalo, da je imel obdolženec v času vožnje 1,18 grama alkohola na kilogram krvi, zaradi česar je po mnenju pritožbenega sodišča kot podlago za kaznovanje uporabilo predpis, ki ga ne bi smelo uporabiti glede na ugotovljeni še najmanjši rezultat alkohola v obdolženčevem organizmu, kot je bil ugotovljen v postopku alkotestiranja. Zaradi tega je pritožbeno sodišče na podlagi VIII. odst. 163. čl. ZP - 1 odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe in obdolžencu ob uporabi C točke III. odst. 130. čl. ZVCP - 1 tudi izreklo s tem zakonskim določilom predpisane kazenske sankcije, to je globa v znesku 60.000,00 SIT in 5 kazenskih točk, kar oboje se izreče vozniku, ki ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi in vozi motorno vozilo v cestnem prometu.

Pri pregledu zadeve v okviru pritožbenih navedb pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje v postopku na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljeno in je bil obdolženec utemeljeno spoznan za odgovornega očitanega prekrška. Prvostopno sodišče je svojo odločitev oprlo na izvedeni dokazni postopek, v katerem je po zaslišanju obdolženca, ki je očitani prekršek zanikal, zaslišalo pričo policista T. T., ki je vodil postopek in ki je natančno in prepričljivo pojasnil okoliščine, povezane z odreditvijo preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom. Ker je bil priča opozorjen na posledice krive izpovedbe in je brez razmerja do obdolženca, v okviru pritožbenih navedb tudi pritožbeno sodišče ne najde razloga za dvom v resničnost izpovedbe, ki je tudi skladna z zapisnikom o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, katerega je obdolženec brez pripomb podpisal, kar je v svojem zagovoru tudi povedal. Zato tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da je obdolženec kritičnega dne vozil v cestnem prometu osebni avtomobil, ko je bil pod vplivom alkohola, saj je bilo ob preizkusu alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom ugotovljeno, da je imel v organizmu 1,18 grama alkohola na kilogram krvi oziroma ob upoštevanju tolerance tega tipa alkotesta še najmanj 1,08 grama alkohola na kilogram krvi, s čemer je uresničil vse zakonite znake očitanega prekrška, za katerega je tudi odgovoren s stopnjo, kot jo je ugotovilo in opredelilo prvostopno sodišče. Ker obdolženec v svoji pritožbi ni navedel nobenih drugih dokazov oziroma okoliščin, ki bi vzbudile dvom v pravilnost ugotovitve dejanskega stanja v postopku na prvi stopnji, je pritožbeno sodišče njegove pritožbene navedbe zavrnilo kot neprepričljive in neutemeljene.

Pritožbeno sodišče je na podlagi zgoraj povedanega ob uporabi III. odst. 163. čl. ZP - 1 v nespremenjenih delih potrdilo izpodbijano sodbo o prekršku in zavrnilo pritožbo obdolženca kot neutemeljeno.

Ker je bilo v pritožbenem postopku delno odločeno v obdolženčevo korist, mu ne bo potrebno plačati stroškov pritožbenega postopka.