VSC sodba PRp 269/2006

Pritožbi obdolženca se ugodi in se izpodbijana sodba o prekršku v odločitvi o globi spremeni tako,da se obdolžencu izreče globa v znesku 500,75 (petsto 75/100) EUR, v nespremenjenih delih pa se izpodbijana sodba o prekršku potrdi in se v tem delu obdolženčeva pritožba zavrne kot neutemeljena.

Z izpodbijano sodbo o prekršku je bil obd. J. R. spoznan za odgovornega za prekršek, naveden v izreku te sodbe. Izrečena mu je bila globa v znesku 130.000,00 SIT, stranska sankcija 18 kazenskih točk in naloženo plačilo stroškov postopka in sicer povprečnina v znesku 15.000,00 SIT.

Proti tej sodbi o prekršku je obdolženec vložil pravočasno pritožbo in obširno navajal kršitve ustavnih pravic, ki so mu bile povzročene s postopkom, navajal pa je tudi, da je sankcija za prekršek zelo visoka in globoko posega v njegov socialni položaj.

Pri pregledu zadeve po uradni dolžnosti na podlagi 159. čl. ZP-1 in v okviru pritožbenih navedb je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila obdolžencu izrečena globa v znesku 130.000,00 SIT, pri čemer je prvostopno sodišče pri odmeri globe kot olajševalno okoliščino upoštevalo obdolženčevo dosedanjo nekaznovanost, kot obteževalno okoliščino pa obdolženčevo obnašanje po storjenem prekršku, saj je zoper njega pri tuk. sodišču podanih še več obdolžilnih predlogov zaradi podobnih in enakih ravnanj, pri odmeri pa je bilo upoštevano tudi premoženjsko stanje obdolženca. Z upoštevanjem okoliščine, da je proti obdolžencu vloženih še več obdolžilnih predlogov, kot obteževalne okoliščine, je prvostopno sodišče kršilo domnevo nedolžnosti, kot je opredeljena v 7. čl. ZP-1 in pravi, da kdor je obdolžen prekrška, velja za nedolžnega, dokler njegova odgovornost ni ugotovljena s pravnomočno odločbo. S tem je torej prvostopno sodišče kršilo materialno pravo, saj je z odločitvijo o globi prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Navedene okoliščine namreč ni mogoče uporabiti kot obteževalne, dokler obdolžencu storitev očitanih prekrškov ne bo pravnomočno dokazana. Glede na to ugotovitev je pritožbeno sodišče na podlagi VIII. odst. 163. čl. ZP-1 odpravilo ugotovljeno kršitev materialnega prava na ta način, da je odločitev o izreku globe prvostopnega sodišča spremenilo tako, da je obdolžencu izreklo najnižjo globo, predpisano za obravnavani prekršek, ob upoštevanju olajševalne okoliščine kot je bila ugotovljena v postopku na prvi stopnji in ob upoštevanju premoženjskega stanja obdolženca kot je bilo ugotovljeno v postopku na prvi stopnji.

V okviru ostalih pritožbenih navedb pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje v postopku na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljeno in je bil obdolženec utemeljeno spoznan za odgovornega za očitani prekršek. Prvostopno sodišče je odločitev o odgovornosti obdolženca oprlo na izvedeni dokazni postopek, v katerem je zaslišalo obdolženca in pričo, policista D. L., ki je vodil postopek z obdolžencem, vpogledalo pa je tudi odločbo Senata za prekrške Republike Slovenije, opr. št. PP 1853/2003 in podatke o vozniškem dovoljenju obdolženca. Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga je obdolženec brez pripomb podpisal, je razvidno, da je bil obdolženec ustavljen v cestnem prometu kot voznik osebnega avtomobila, da mu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, da mu je bil pred začetkom preizkusa pojasnjen način uporabe alkotesta, da najmanj 15 minut pred preizkusom ni pil alkoholnih pijač in najmanj 5 minut pred preizkusom ni kadil, opozorjen je bil na uporabo mobilnega telefona, nato pa je bilo v njegovi prisotnosti ugotovljeno, da je indikator pokazal 0,99 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka obdolženca, s takšnim rezultatom se je obdolženec strinjal in je v ta namen tudi zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpisal. Čeprav je obdolženec v svojem zagovoru zatrjeval, da zanika, da bi bil pijan, tudi pritožbeno sodišče ne dvomi v zaključek prvostopnega sodišča, da glede na rezultat preizkusa alkoholiziranosti ni nobenega dvoma o tem, da je obdolženec kritičnega dne vozil v cestnem prometu osebni avtomobil, ko je bil pod vplivom alkohola. Če se obdolženec ni počutil alkoholiziranega, gre za njegovo subjektivno oceno, rezultat indikatorja pa je objektivni pokazatelj stopnje alkoholiziranosti, pri čemer obdolženec ni navedel nobenega razumnega pojasnila rezultata indikatorja alkoholiziranosti, ki bi dopuščal kakršnokoli drugačno razlago od te, ki jo je navedlo prvostopno sodišče. Od izmerjenega rezultata alkotesta, ki je v obdolženčevem primeru pokazal 0,99 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, je že predlagatelj v obdolžilnem predlogu odštel 0,05 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka in sicer ob upoštevanju tolerance proizvajalca indikatorja ter ob upoštevanju mnenja Instituta za sodno medicino v Ljubljani, zaradi česar je tudi obdolžencu bilo očitano, da je vozil motorno vozilo v cestnem prometu, ko je imel v organizmu še najmanj 0,94 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. S tem je obdolženec tudi po mnenju pritožbenega sodišča uresničil vse zakonite znake očitanega prekrška, za katerega je tudi odgovoren s stopnjo kot jo je ugotovilo in opredelilo prvostopno sodišče. Ker obdolženec v svoji pritožbi ni navedel nobenih drugih dokazov oziroma okoliščin, ki bi vzbudile dvom v pravilnost ugotovitve dejanskega stanja v postopku na prvi stopnji, je pritožbeno sodišče njegove pritožbene navedbe v tem delu zavrnilo kot neutemeljene.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe o prekršku v odločitvi o kazenskih sankcijah, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila stranska sankcija kazenskih točk obdolžencu izrečena utemeljeno in zakonito, ob upoštevanju vseh za odmero stranske sankcije pomembnih okoliščin, pri čemer je potrebno pojasniti, da je del presoje o odmeri sankcije opravil že zakonodajalec, ko je za očitani prekršek v V. odst. 130. čl. ZP-1 predpisal, da se vozniku iz III. odstavka tega člena, ki ima več kot 1,50 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, poleg globe izreče tudi 18 kazenskih točk.

Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju povedanega na podlagi III. odst. 163. čl. ZP-1 v nespremenjenih delih potrdilo izpodbijano sodbo o prekršku in zavrnilo pritožbo obdolženca kot neutemeljeno.

Ker je bilo v pritožbenem postopku delno odločeno v obdolženčevo korist, mu ne bo potrebno plačati stroškov pritožbenega postopka.