VSL sklep I Cpg 1097/2006

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo ugovor dolžnika D. d.o.o., in Jo. Z., zoper sklep o začasni odredbi z dne 23.8.2006, s katero je bila prepovedana izvedba skupščine družbe D. d.o.o., ki jo je sklical Jo. Z. za dne 24.8.2006 ob 18. uri v hotelu R. pri B..

Zoper sklep o zavrženju ugovora sta v pritožbenem roku pritožbo vložila Jo. Z. in v imenu družbe D. d.o.o. Jo. Z. kot direktor in Ja. Z. kot prokurist te družbe in sicer zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagala, da se izpodbijani sklep razveljavi in da se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljen je očitek pritožnikov, da izpodbijanega sklepa zaradi pomanjkljivih razlogov ni mogoče preizkusiti, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju. Kot je razvidno iz spisovnih podatkov ter vlog dolžnika D. d.o.o., je v ozadju očitno spor o tem, kdo (oziroma ali sploh kdo) je zakoniti zastopnik dolžnika. Vloge dolžnika so tako v spis vložene s strani pooblaščenca družbe na podlagi pooblastila, ki ga je podpisal M. P. kot direktor (odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe) kakor tudi s strani Jo. Z., ki se prav tako smatra za direktorja dolžnika (ugovor zoper sklep o izdani začasni odredbi in pritožba zoper sklep o zavrženju ugovora). Ob dejstvu, da je vprašanje zastopanja dolžnika očitno predmet še nezaključenih pravdnih postopkov, bi pritožnik v postopku za izdajo začasne odredbe položaj zakonitega zastopnika dolžnika moral izkazati vsaj s stopnjo verjetnosti zgolj njegovo sklicevanje na okoliščino, da je kot zakoniti zastopnik vpisan v sodnem registru, pa v tem smislu ne zadošča. Vpis poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo v sodnem registru namreč nima konstitutivnega pomena (glej npr. sklep VS RS III Ips 30/97). V ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi in v pritožbi Jo. Z. v zvezi s sklicano skupščino, na katero se je nanašala predlagana začasna odredba, navaja, da je skupščino sklical na podlagi pravice manjšinskega družbenika v smislu 1. odstavka 511. člena ZGD-1. Navedena določba namreč opredeljuje pravico manjšinskih družbenikov za sklic skupščine za razliko od sklica skupščine, ki jo skliče poslovodja v smislu pooblastila iz 508. člena ZGD-1. Družbenik, ki sklicuje skupščino z uveljavljanjem pravice manjšinskega družbenika, tako sam po sebi izključuje možnost, da bi ta isti družbenik nastopal kot poslovodja družbe. V navedenem okviru so torej trditve pritožnika, ko se po eni strani sklicuje na uveljavljanje manjšinske pravice za sklic skupščine in hkrati na položaj zastopnika družbe, nesklepčne, v posledici česar je že iz navedenega razloga pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, ko ob takih navedbah Jo. Z. ni priznalo upravičenja do vložitve ugovora v imenu dolžnika.

Sklep o izdani začasni odredbi ima učinek sklepa o izvršbi (268. člena ZIZ). Bistveni element sklepa o izvršbi, s katerim sodišče dovoli izvršbo, je tudi sredstvo in predmet izvršbe (1. odstavek 44. člena ZIZ). Brez navedenega elementa sam sklep o izvršbi ni učinkovit. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 23.8.2006, s katerim je odločilo o predlagani začasni odredbi, zavrnilo predlog v delu, s katerim je upnik kot izvršilno sredstvo za predlagano začasno odredbo predlagal v primeru nespoštovanja naložene prepovedi iz dovoljene začasne odredbe izrek denarne kazni sklicatelju skupščine Jo. Z. v višini 10.000.000,00 SIT. Zoper ta del sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 23.8.2006 očitno ni bila vložena pritožba. Tako je bil predmet ugovornega postopka le odločitev o izdani začasni odredbi, ki je vsebovala zgolj prepovedno ravnanje, ne da bi bilo hkrati izrečeno tudi izvršilno sredstvo v smislu 1. odstavka 44. člena ZIZ. To pa pomeni, da takšen sklep o začasni odredbi, ki je bil vezan na sklicano skupščino z dne 24.8.2006, sam po sebi ni imel nobenega učinka. Po izteku časa, ko je bila skupščina sklicana, pa je bila navedena pomanjkljivost tudi neodpravljiva v smislu poziva upniku na dopolnitev oziroma popravo predloga za izdajo začasne odredbe. Ker izdana začasna odredba ni imela neposrednega učinka niti na dolžnika, še manj pa na sklicatelja skupščine, to je pritožnika, je že s tem izkazano pomanjkanje pravnega interesa za vložitev ugovora zoper tako izdano začasno odredbo. Zato je tudi iz tega razloga pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju ugovora tudi v tistem delu, ko je odločeno o ugovoru Jo. Z. Pritožnik namreč od razveljavitve izdane začasne odredbe in zavrnitve predloga predlagatelja ne bi imel nobene izkazane pravne koristi. Gola prepoved izvedbe skupščine v okviru izdane začasne odredbe po mnenju pritožbenega sodišča namreč nima neposrednega učinka na veljavnost sklepov sprejetih na skupščini, ki je bila po trditvah pritožnika in upnika v odgovoru na ugovor opravljena kljub prepovedi iz sklepa z dne 23.8.2006.

Iz navedenih razlogov se tako izkaže kot materialnopravno pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, zato je pritožbeno sodišče odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).