VSK sklep I Cp 565/2001

Pritožbi se ugodi, zato se izpodbijana sodba r a z v e l j a v i in zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 2.098.997,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.1999 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške. Tožečo stranko je sodišče obvezalo, da mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 66.830,00 SIT v 15-tih dneh. Proti tej sodbi se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po zakonu ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno razsodilo, kajti razmerje med B. C. d.d. in K. d.d. Celje je potrebno razlagati v skladu z določbo 1020. čl. ZOR, ki določa, da z nakazilom pooblašča ena oseba drugo osebo, da na njen račun izpolnil nekaj tretji osebi. Tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev. S tem, ko je B. C. d.d. s toženo stranko sklenila samostojno posojilno pogodbo, katero sta podpisala banka in tožena stranka, je nastalo med B. C. d.d. in toženo stranko samostojno dolžniško razmerje. Nastanek samostojnega dolžniškega razmerja je mogoče razlagati v povezavi s 1022. čl. ZOR, ki določa, da s sprejemom nakazila nastane pred prevzemnikom in nakazancem dolžniško razmerje neodvisno od razmerja med nakazovalcem in nakazancem ter od razmerja med nakazovalcem in prejemnikom nakazila. Nesporno dejstvo je, da je tudi B. C. d.d. posojilo toženi stranki izplačala. Tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila, zato je B. C. d.d. odstopila od pogodbe. Pravico do odstopa finančne organizacije od posojilne pogodbe pa ureja ZOR, zato je sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo 11. čl. pogodbe in utemeljevanje, da bi lahko le K. d.d. Celje zahtevala vrnitev posojila, neutemeljeno. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila, v celoti prereka pritožbeni trditvi in se v celoti strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje. Pritožba je utemeljena. Pravilna je materialnopravna ocena v pritožbi, da velja razmerje med B. C. d.d. in K. d.d. Celje označiti kot nakazilo v smislu določb 1020. čl. in ostalih ZOR, ki urejajo nakazilo (asignacijo). Z nakazilom pooblašča ena oseba - nakazovalec (asignant) drugo osebo - nakazanca (asignata), da na njen račun izpolni nekaj določeni tretji osebi - prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev, kar je razvidno tudi iz 1. čl. posojilne pogodbe z dne 5.9.1993, sklenjene med B. C. d.d. in tožencem. S sprejemom nakazila nastane med prejemnikom nakazila in nakazancem dolžniško razmerje, neodvisno od razmerja med nakazovalcem in nakazancem ter od razmerja med nakazovalcem in prejemnikom nakazila. Med nakazancem B. C. d.d. in prejemnikom nakazila, to je toženo stranko je bila zato sklenjena kreditna pogodba in to razmerje je potrebno presojati po določbah ZOR o kreditni pogodbi v smislu določb čl. 1065 in naslednjih ZOR. Ne glede na to, da je v 11. čl. posojilne pogodbe določeno, da ima K. d.d. Celje pravico zahtevati vračilo dolga z obrestmi in stroški pred pogodbenim rokom (če posojilojemalec porabi posojilo v nasprotju z 2. čl. pogodbe, če ne poravna pravočasno dveh zaporednih mesečnih anuitet, če ob sklenitvi pogodbe navede neresnične podatke oz. ne izpolni drugih obveznosti po tej pogodbi in če odsvoji kreditirano nepremičnino brez soglasja) je potrebno odpoved banke presojati v smislu 1067. čl. ZOR. Kreditno pogodbo lahko banka odpove pred iztekom dogovorjenega roka, če je bil kredit uporabljen v nasprotju z njegovim namenom 1. odst. 1067. čl. ZOR in tudi če postane uporabnik insolventen 2. odst. 1067. čl. ZOR. Tožeča stranka kateri je bila terjatev B. C. d.d. odstopljena s cesijo zatrjuje prav slednje. Ker sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega stališča, da izterjavo posojila lahko zahteva le K. d.d. Celje, ni ugotavljalo pravno pomembnih dejanskih okoliščin glede določb o odstopu banke od posojilne pogodbe, je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi ter sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva razloge tega sklepa, izvede predlagane dokaze ter o zadevi ponovno odloči. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).