VSL sklep I Cpg 283/2001

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek.

Z izpodbijanim sklepom prvostopno sodišče ni dopustilo spremembe tožbe tožeče stranke z dne 24.12.1998.

Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Po oceni pritožbe je podana priviligirana sprememba po 186. členu ZPP, zaradi česar bi moralo prvostopno sodišče spremembi tožbe ugoditi. Tudi sicer pa je sprememba utemeljena iz razloga smotrnosti po 1. odstavku 185. člena ZPP.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Strinja se z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa in nasprotuje očitkom tožeče stranke v pritožbi, ki so po njeni oceni neutemeljeni.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka s tožbo, vloženo dne 11.7.1997 navajala, da je izpolnila vse svoje pogodbene obveznosti iz najemne pogodbe med strankama z dne 27.9.1967 (priloga A2) in da ji je tožena stranka neupravičeno poslala izjavo o razdrtju pogodbe dne 20.1.1997. Z omenjeno tožbo je zahtevala, da se ji dopusti, da sama opravi izpolnitev, ki bi jo morala opraviti tožena stranka, zaradi česar naj ji tožena stranka izroči tudi vso gradbeno dokumentacijo (1. in 3. točka izreka); poleg tega pa je zahtevala še povrnitev vloženih sredstev v višini 14,827.503,00 SIT. Pri tem se je sklicevala na 15. člen Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. l. SRS št. 18/74; ZPSPP). S pripravljalno vlogo, vloženo pred prvostopnim sodiščem dne 24.12.1998 pa je svoj tožbeni zahtevek spremenila tako, da je uveljavljala samo še denarni zahtevek - plačilo 453,033.241,00 SIT s pripadki kot vračilo vloženih sredstev in nastale škode, predvsem izgubljenega dobička. V tej vlogi je namreč navajala, da je tožena stranka po vložitvi tožbe z gradnjo nadaljevala in objekt dokončala tako, da je ta že v uporabi. Zato zaradi teh spremenjenih okoliščin oba zahtevka, ki jih je uveljavljala v 1. in 3. točki izreka nista več smotrna.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da uveljavlja tožeča stranka tudi po spremenjeni tožbi svoj denarni zahtevek na podlagi pogodbe o najemu poslovnega prostora z dne 27.9.1996 (priloga A2). Vsebina te pogodbe pa je med strankama očitno sporna, prav tako pa tudi dejstvo kdaj in po čigavi krivdi je bila razdrta. Prvostopno sodišče se v izpodbijanem sklepu neustrezno spušča v razloge o utemeljenosti prvotno postavljenega zahtevka čeprav, kot pravilno opozarja pritožba, niti ni izvedlo dokaznega postopka. Za ugotovitev ali gre v konkretnem primeru za privilegirano spremembo po 186. členu ZPP za katero privolitev tožene stranke ni potrebna, je potrebno zgolj ugotoviti ali so se po vložitvi tožbe okoliščine spremenile in ali temelji spremenjeni zahtevek na isti dejanski podlagi. V konkretnem primeru je podlaga prvotnega in novega postavljenega zahtevka pogodba o najemu poslovnega prostora (A2), po kateri je tožeča stranka prvotno zahtevala izpolnitev, ki pa je zaradi dokončanja objekta po vložitvi tožbe res ni več mogoče zahtevati. Zato uveljavlja le še denarni zahtevek, ki obsega poleg vloženih sredstev še povračilo nastale škode. Navedena dejstva tako tudi brez izvedbe dokaznega postopka zaenkrat kažejo, da gre v konkretnem primeru za priveligirano spremembo po 186. členu ZPP. Zato ni sprejemljivo stališče prvostopnega sklepa, da uporaba določbe 186. člena ZPP za ta primer ne pride v poštev.

Sprememba tožbe pa je možna tudi v primeru, ko se ji tožena stranka upira, če je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama (1. odstavek 185. člena ZPP). Vsekakor ni ekonomično, niti smotrno, da bi morala tožeča stranka vložiti zoper toženo stranko novo tožbo le zaradi odškodnine, ki prav tako izvira iz sporne pogodbe o najemu poslovnega prostora z dne 27.9.1996 (priloga A2), posebno še, ker je že v tem postopku uveljavljala vračilo vloženih sredstev po navedeni pogodbi. Zato se pritožbeno sodišče ne strinja s stališčem izpodbijanega sklepa, da bi bila sprememba tožbe tožeče stranke neekonomična in preveč obremenjujoča za to pravdo. Končno ne gre prezreti, da je prvotno uveljavljala tožeča stranka kar tri zahtevke (poleg denarnega tudi izročitev posesti in dokumentacije), sedaj pa uveljavlja le še zvišan denarni zahtevek, ki obsega poleg že prvotno vtoževanega plačila vloženih sredstev še odškodnino na podlagi iste pogodbe.

Po oceni pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče nepravilno uporabilo tako določbo 186. člena ZPP kot 1. odstavka 185. člena ZPP. Zato je bilo potrebno pritožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti v skladu s 3. točko 365. člena ZPP in ga vrniti prvostopnemu sodišču v nov postopek, v katerem bo moralo upoštevati zgoraj navedene razloge pritožbenega sodišča.