VSK sklep II Cp 461/2002

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v II. točki izreka s p r e m e n i tako, da se dovoljena izvršba opravi tudi z rubežem drugih stalnih denarnih prejemkov, ki jih prejema dolžnik v zvezi z delom iz naslova dnevnic, potnih stroškov, regresa, nagrad in drugih prejemkov v zvezi z delom pri delodajalcu S. z nalogom delodajalcu, da mora po pravnomočnosti sklepa o izvršbi plačati oziroma plačevati upnici denarni znesek oziroma denarne zneske, na katere je dovoljena izvršba in z nakazilom zarubljenih sredstev na račun upnice...

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo z drugim sredstvom izvršbe, to je rubežem 2/3 plače, ki jo dolžnik prejema pri delodajalcu S., tako da dolžniku ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače in z nalogom dolžnikovemu dolžniku, da mora po pravnomočnosti sklepa plačati oziroma plačevati upniku denarno terjatev, za katero je bila dovoljena izvršba, na račun upnika. V ostalem delu, kolikor je upnik predlagal tudi rubež ostalih prejemkov, ki jih dolžnik prejema v zvezi z delom, to je dnevnic, potnih stroškov, regresov, nagrad in drugih prejemkov v zvezi z delom, pa je sodišče prve stopnje predlog upnika zavrnilo, ker je zavzelo stališče, da prestavljajo ti stroški dejanske stroške delavca v zvezi z delom, do povrnitev katerih je delavec upravičen in ne pomenijo plačila za opravljeno delo, na katerega bi bilo mogoče poseči z izvršbo. Sicer pa regresov in nagrad tudi ni mogoče šteti med stalne prejemke, zlasti zaradi nestalnosti le-teh ter tudi zato ne morejo biti predmet izvršbe. Proti takšni zavrnilni odločbi je vložila upnica pritožbo. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), saj 128. člen dopušča izvršbo tudi na druge stalne denarne prejemke, ki jih delavcu izplačuje delodajalec. V 101. in 102. členu ZIZ določata, na katerih terjatvah dolžnika do njegovega dolžnika je izvršba izključena oziroma omejena. Terjatev delavca do delodajalca iz naslova povrnitve stroškov prehrane in prevoza ter regresa po teh določbah ni terjatev, na kateri bi bila izvršba omejena ali izključena. Sodišče je zato z zavrnitvijo tega dela predloga kršilo načelo zakonitosti. Z uveljavitvijo ZIZ se je izvršilno sredstvo izvršbe na denarno terjatev dolžnika spremenilo tako, da omogoča učinkovitejše poplačilo upnika s tem, da še vedno varuje socialni položaj dolžnika. Iz prejemkov izvzetih izvršbe so izpadli prejemki iz naslova potnih stroškov in dnevnic ter še nekateri drugi prejemki, omejitve izvršbe pa so se znižale tako, da ostane dolžniku vedno znesek v višini zajamčene plače. Prejemki iz naslova povrnitve potnih stroškov, stroškov prehrane ter vsi ostali prejemki v zvezi z delom predstavljajo denarno terjatev dolžnika do njegovega delodajalca, zato veljajo pravila ZIZ o izvršbi na denarno terjatev dolžnika. Omejitev izvršbe na plačo se nanaša zgolj na plačo dolžnika in ne more vplivati na izvršbo na druge predmete izvršbe, pa čeprav izvirajo iz istega naslova, to je delovnega razmerja. Upnica zato predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa. Pritožba je utemeljena. Pritožba ima prav, da prejemki iz naslova potnih stroškov in dnevnic niso izvzeti iz izvršbe, saj kaj takšnega iz 101. člena ZIZ ne izhaja. Prav tako glede teh prejemkov ni določena v 102. členu ZIZ omejitev. Tudi ti prejemki so denarna terjatev dolžnika v smislu 128. člena ZIZ in ker niso niti izvzeti iz izvršbe niti ni zakonodajalec za te prejemke predpisal omejitve, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe ZIZ, ko je zavrnilo predlog upnika za opravo izvršbe na te prejemke dolžnika. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je izvršbo dovolilo tudi na te prejemke dolžnika kot je predlagala upnica.