VSK sklep I Cp 1057/2001

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v 2. in 3. odstavku r a z v e l j a v i .

Sodišče prve stopnje je v gornji pravdni zadevi s sodbo z dne 28.9.2001 razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank. Sina, roj. 16.10.1983 je zaupalo v vzgojo, varstvo in oskrbo tožnici, tožencu pa naložilo, da je dolžan od 1.4.2001 za sina plačevati mesečno preživnino v višini 20.000,00 SIT. Proti odločbi o dodelitvi mladoletnega sina v varstvo in vzgojo materi in o plačevanju preživnine je vložil pritožbo toženec. V pritožbi zatrjuje, da sodišče prve stopnje ni pravilno ocenilo izpovedi sina, saj je ta izrazil željo, da ostane v družinski hiši. Tam pa prebiva toženec, saj se je tožnica že 24.8.2001 odselila in ne živi več v družinski hiši. Iz te izpovedi bi sodišče moralo zaključiti, da želi sin ostati pri očetu, ker je ostal v tej hiši in ni hotel z materjo, s tem pa je jasno izrazil svojo voljo in željo. Sicer pa je sin dopolnil 18 let in dodelitev v varstvo in vzgojo ni več aktualna. Pritožnik meni, da je kljub temu treba napadeno sodbo korigirati, saj je bila dodelitev sina tožnici neupravičena in neutemeljena, to pa zato, ker je sin ostal po odhodu matere s tožencem. Predlaga spremembo sodbe tako, da se sina dodeli v varstvo in vzgojo njemu. Pritožba je utemeljena v spodaj navedenem obsegu. Iz podatkov spisa je razvidno, da je toženec že na glavni obravnavi 28.9.2001, ko je bil zaslišan kot stranka, jasno povedal, da živi sin z njim, da je mati zapustila skupno bivališče in da se noče vrniti. Iz zapisnika o razgovoru s sinom pravdnih strank dva dni pred obravnavo (27.9.2001) pa izhaja, da želi sin pravdnih strank še naprej živeti na istem naslovu kot dosedaj in imeti stike z obema staršema. Ob takih podatkih spisa pritožbenih navedb, da je sodišče prve stopnje napačno interpretiralo sinovo izjavo, ni mogoče apriori zavrniti. Čeprav bi se dalo glede na ostale podatke spisa, predvsem obvestilo Centra za socialno delo, sklepati, da se je tožnica le začasno zaradi nevzdržnih razmer umaknila iz hiše, je to zgolj ugibanje, ker dejansko stanje glede teh okoliščin, ki so brez dvoma pomembne za pravilno odločitev, ni bilo na zadnji glavni obravnavi raziskano. Sodišče prve stopnje bi moralo to okoliščino, ki je bila očitno sporna, razčistiti med pravdnima strankama. Tožnica, ko je bila zaslišana kot stranka, ni povedala, da ne stanuje na istem naslovu. Iz poročila Centra za socialno delo izhaja, da se je tožnica začasno umaknila iz skupnega stanovanja. Vendar je to poročilo bilo poslano že maja 2001, toženec pa navaja, da naj bi se tožnica preselila 24.8.2001 in gre torej za dogodek, ki je časovno kasnejši. Ob takšnih podatkih spisa odločitev o dodelitvi sina v varstvo in vzgojo materi ni zanesljiva, saj so se lahko okoliščine od sestave mnenja na centru do glavne obravnave spremenile, zato dejansko stanje v času odločanja ni bilo dovolj popolno ugotovljeno. To bi pritožbenemu sodišču narekovalo razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu po 355. členu ZPP. Ker pa je že v času vložitve pritožbe bil sin pravdnih strank polnoleten, sodišče prve stopnje ne more več odločati o tem, komu naj se dodeli polnoleten sin. Določba 78. člena ZZZDR se nanaša samo na otroke, ki so v času izdaje odločbe še mladoletni. Zato je v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče razveljavilo (člen 351 ZPP), ne da bi v tem delu vrnilo zadevo v novo odločanje, saj je v razvezni pravdi preživninski zahtevek akcesoren. Če ni odločeno o dodelitvi otroka, tudi ni podlage za odločanje o preživnini zanj.