VSL sklep III Cpg 74/2001

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se terjatev iz naslova preveč izplačane nagrade stečajnemu upravitelju M. P. v višini 1.477.393,00 SIT prenese na največjega upnika S. d.d. Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožil M. P. iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Pritožnik meni, da stečajni senat po zaključku stečajnega postopka ni bil pristojen odločati, da gre za odločitev v nasprotju s 163. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS št. 67/93... 52/99, ZPPSL). Meni tudi, da za uporabo 2. odst. 170. čl. ZPPSL ni bilo razlogov, saj so se upniki s tem, ko niso podali izjave glede prevzema terjatve po pozivu prvostopnega sodišča smisleno tej odpovedali, z odločitvijo pa so po njegovem mnenju prizadeti ostali stečajni upniki. Pritožba ni utemeljena. Terjatev, ki jo je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom preneslo na največjega upnika po zaključenem stečajnem postopku nad izbrisanim stečajnim dolžnikom A. d.o.o., je po naravi dolg M. P., ki je bil v zadevi stečajni upravitelj, do razdelitvene mase iz naslova preveč izplačane akontacije nagrade (prim. 158. čl. v zvezi s 83. čl. ZPPSL). Materialno pravno gre za cessio iudicialis (prim. 436. čl. ZOR in obligacijska razmerja 3. dr. Borisa Strohsacka v poglavju o spremembi upnika - ČZ Uradni list RS., str. 170), torej za sklep sodišča po zaključenem stečajnem postopku na podlagi 2. odst. 170. čl. ZPPSL. Po tej določbi lahko stečajni senat po zaključku stečajnega postopka odloči, da se posamezne stvari iz razdelitvene mase ali posamezne terjatve prenesejo na posamezne upnike, pri čemer upošteva višino njihovih ugotovljenih terjatev. Pooblastilo v tej odločbi ne odkazuje na prenos terjatve vsem upnikom stečajnega dolžnika, pač pa prepušča glede tega odločitev stečajnemu senatu (prim. sodno prakso pod 3.26. na strani 521 komentaraja ZPPSL - Gospodarski vestnik Ljubljana 1997). V skladu z navedenim zato M. P., kot dolžnik ne more uspešno ugovarjati niti odločitvi stečajnega senata o prenosu terjatve, kot tudi ne izbiri pridobitelja (prim. 438. čl. ZOR). Eventuelna prizadetost ostalih upnikov zato tudi ne more biti pravno relevanten razlog za dolžnikovo pritožbo. Določba 2. odst. 170. čl. ZPPSL omogoča dokončno ureditev po zaključku stečajnega postopka v primeru, ko še obstoji nevnovčena (neizterjana) terjatev stečajnega dolžnika, ki po izbrisu iz sodnega registra ne more biti več stranka v postopku, pred zaključkom stečajnega postopka pa bi izterjava povzročila nesorazmerne stroške. Ugotovljena dejstva, potrebna za uporabo citirane določbe v konkretnem primeru izhajajo že iz pravnomočnega sklepa prvostopnega sodišča opr. št. St 83/94-173 z dne 14.7.2000. Dejstvo, da nihče od upnikov ni podal izjave o prevzemu terjatve pritožnik napačno tolmači v prid pritožbi, saj gre v primeru iz 1. odst. 157. čl. ZPPSL za postopek v zvezi s premoženjem (ali terjatvami) stečajnega dolžnika pred zaključkom stečajnega postopka. Iz določbe 2. odst. 170. čl. ZPPSL pa ne izhaja, da bi stečajni senat lahko prenesel terjatev le na upnike, ki so jo sprejeli. V tem kontekstu bi moral pritožnik tudi razumeti stališče pritožbenega sodišča, izraženo v odločbi, na katero se pritožba sklicuje. S temi razlogi je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).