VSL sklep II Cpg 561/2000

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje določilo za izvršitelja M. H. (1. odstavek izreka). Odločilo je tudi, naj se nakazani predujem v višini 2.555,00 SIT nakaže na račun izvršitelja (2. odstavek izreka) in upniku naložilo, da založi še 9.445,00 SIT predujma (3. odstavek izreka). Zoper ta sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navedel je, da o dolgu do upnika ne ve ničesar. Po pregledu računov za 3 leta nazaj navedenega dolga ni našel, zato prosi za kopije dobavnice z njegovim žigom in podpisom ter račun. Pritožba ni utemeljena. Dolžnik v pritožbi ni navedel pritožbenih razlogov niti ni izpodbijal razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo postavitev izvršitelja in določilo predujem. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijani sklep preizkusilo le glede absolutnih bistvenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Teh kršitev sodišče prve stopnje ni storilo, prav tako pa je pravilno uporabilo materialno pravo. Dolžnikove trditve, da ne ve, za kakšen dolg gre, v tej fazi postopka niso upoštevne, saj se nanašajo na samo terjatev, ne pa opravo izvršbe. Sklep o izvršbi je dolžnik prejel dne 9.1.1998 (povratnica na list. št. 3), zato bi moral, v kolikor se z izvršbo in obračunom obresti ni strinjal, sklepu o izvršbi ugovarjati v ugovornem roku (3. odst. 9. člena ZIZ). Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.