VSC sklep Kp 155/00

Pritožba zasebne tožilke V. S. se z a v r n e kot neutemeljena.

Prvostopno sodišče je, z navedenim sklepom, zavrglo zahtevo zasebne tožilke V. S. za obnovo kazenskega postopka, končanega s pravnomočno oprostilno sodbo, opr. št. K 127/95 Okrajnega sodišča v C., z dne 17. 6. 1996, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v C. Kp 201/96, z dne 8. 10. 1996. Proti takšnemu sklepu se je pritožila zasebna tožilka. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka in smiselno predlaga razveljavitev sklepa. Pritožba ni utemeljena. Pravno zgrešen je očitek v pritožbi, češ da sodišče pri odločanju, ni bilo v pravilni sestavi. Res je sicer, da je v členu 412/I Zakona o kazenskem postopku določeno, da o zahtevi, za obnovo postopka, odloča izvenrazpravni senat, vendar pri tem ni prezreti, da se ta določba nanaša na redni postopek (pred okrožnim sodiščem). Odgovor na vprašanje, kdo odloča o zahtevi za obnovo pri okrajnem sodišču, daje določilo člena 25 v III. odstavku v točki a, kjer je jasno določeno, da je za odločanje,v konkretnem primeru, pristojen sodnik posameznik okrajnega sodišča.Zatrjevane kršitve po 1. točki I. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku torej ni. Nesprejemljiva pa so tudi zatrjevanja pritožbe, češ da v sklepu niso navedena vsa odločilna dejstva in da sklep nima jasnih razlogov o "sicer vsebinsko utemeljenih" razlogih za obnovo. Pritožnica prezre dejstvo, da je sodišče zavrglo zahtevo za obnovo zato, ker obnova kazenskega postopka v škodo obdolženca ni mogoča, kar je jasno določeno v členu 31 Ustave Republike Slovenije, ki je bila sprejeta 26. decembra 1991, takšni ustavni opredelitvi pa je sledil tudi Zakon o kazenskem postopku, ki je pričel veljati 1. 1. 1995 in je v členu 410/I izrecno določil, da je možna obnova postopka le v korist obsojenca. Ob takšni pravni podlagi, se sodišče v vprašanje utemeljenosti zahteve za obnovo, ki je vložena v obdolženčevo škodo, ni smelo spuščati. Zato trditev o tozadevni nejasnosti sklepa pač ni sprejemljiva, zato tudi trditve o obstoju bistvenih kršitev po členu 371/I točka 11 Zakona o kazenskem postopku ni mogoče sprejeti. Po vsem navedenem, je bilo potrebno pritožbo zavrniti, kot neutemeljeno.