VSL sodba I Cpg 623/98
ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CPG.623.98Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
V gospodarskem sporu pritožbeno sodišče ne upošteva v pritožbi prvič navedenih dejstev in predlaganih dokazov, če pritožnik ne izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave. Če je bila sodba najprej vročena stranki, ki jo je zastopal odvetnik, šele po vložitvi strankine pritožbe pa še odvetniku, ni nobene kršitve določb pravdnega postopka, ker je pooblaščenec še vedno imel čas za vložitev pritožbe.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora plačati tožeči stranki obračunane zamudne obresti v skupnem znesku 727.461,30 SIT z zamudnimi obrestmi od vložitve izvršilnega predloga dalje ter ji povrniti izvršilne stroške. Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče spremeni ali razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni navedla nobenih dejstev in predlagala dokazov, s katerimi bi oporekala navedbam in dokazom tožeče stranke. Zato so vse trditve, navedene v pritožbi, tu navedene prvič. Tožena stranka ni niti poskusila izkazati za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti do konca glavne obravnave. Zato jih pritožbeno sodišče glede na določbo 1. odst. 496.a člena ZPP ni moglo upoštevati. Pritožba ima sicer prav, da je bila sodba prve stopnje vročena neposredno toženi stranki, čeprav jo je ves čas postopka na prvi stopnji zastopala odvetnica. Vendar pa je sodišče prve stopnje po prejemu pritožbe sodbo vročilo še pooblaščenki tožene stranke, ki bi nato lahko vložila pritožbo, a je ni. Kadar ima stranka pooblaščenca, se namreč po določbi 1. odst. 138. člena ZPP sodba vroči njemu in šele takrat začne teči rok za pritožbo. Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da ni podan nobeden od upoštevnih pritožbenih razlogov. Zato je na podlagi določbe 368. člena ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo napadeno sodbo.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑