VSC sklep Kp 421/99

Pritožbi obdolženega M. S. se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter se zadeva v r n e sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Obdolženi M.S. je bil z izpodbijano sodbo spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa po členu 251/I in III Kazenskega zakona RS. Izrečena mu je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo 3 mesecev zapora s preizkusno dobo 1. leta, naloženo pa mu je bilo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka, v višini 143.775,00 SIT in povprečnine v višini 80.000,00 SIT.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil obdolženec po zagovorniku zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka, in predlagal, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je sledilo navedbam pritožbe, da sodišče prve stopnje ni popolnoma ugotovilo dejanskega stanja. Ni namreč v popolnosti razjasnilo, zakaj je obdolženec nenadoma zavil v levo.

Izpovedbe v postopku zaslišanih prič so si nasprotujoče, enako pa je tudi izvedenec cestnoprometne stroke v svojem izvedenskem mnenju navedel, da na tehničen način ni mogoče ugotoviti, zakaj je obdolženec nenadoma zavil v levo, ker na cestišču ni bilo nobenih sledi. Na tehnični način tudi ni možno ugotoviti, v kakšnem položaju je bilo vozilo D.A. v trenutku, ko ga je obdolženec zagledal, in ali se je gibalo, na možnost medsebojne zaznave pa sta vplivala tudi pložaj in velikost parkirnega vozila. Tako izvedenec zaključuje, da ni mogoče ugotoviti, kakšne so bile možnosti obdolženca, da bi lahko preprečil trčenje.Ob preverjanju verodostojnosti obdolženčevega zagovora sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo odločilnega dejstva, kakšnih dimenzij je bilo vozilo, ki je po izpovedi prič in podatka iz policijskega zapisnika o ogledu bilo parkirano na avtobusnem postajališču, kakor tudi ne odločilnega dejstva, kakšen je bil položaj tega vozila oz. kje natančno je bilo vozilo parkirano.

Ugotovitev tega odločilnega dejstva je bistvena zaradi preglednosti s stranske ceste izpred trgovine K. proti Š., in kdaj je vozilo, ki je stalo ali se je vključevalo v promet s stranske ceste, lahko zagledal obdolženec.

Sodišče prve stopnje tudi ni ugotavljalo odločilnega dejstva, kam in kako ter kdaj in zakaj je bilo premaknjeno vozilo L., last D.A..

Sodišče druge stopnje je na podlagi zapisnika o ogledu kraja prometne nesreče z dne 16. 2. 1994, št. x, ugotovilo, da je vozilo D.A. bilo premaknjeno, vendar sodišče prve stopnje o tem odločilnem dejstvu priče D.A. ter priče V. A. ni izprašalo.

Ugotovitev teh dejstev pa je po mnenju sodišča druge stopnje odločilna, saj bi v primeru, da bi se obdolženec z nenadnim manevrom izogibal vozilu D. A., če je izsiljevalo prednost, bilo potrebno zadevo presojati morda drugače.

Zaradi navedenega je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti.

V novem sojenju bo moralo sodišče zanesljivo ugotoviti položaj in dimenzije na avtobusnem postajališču parkiranega vozila, kakor tudi, kam, kako, kdaj in zakaj je bilo premaknjeno vozilo D.A.. Morda bi kazalo opraviti krajevni ogled s sodelovanjem izvedenca cestnoprometne stroke.

Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti.