VSM sklep Kp 797/2000

Pritožbi oškodovanca kot tožilca se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v nadaljnji postopek.

Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo obtožni predlog oškodovanca kot tožilca z dne 12.05.2000 (pravilno: z dne 15.05.2000).

Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil oškodovanec kot tožilec. Iz njegove pritožbe izhaja, da se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona, ter da pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev napadenega sklepa.

Pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem je pokazal naslednje: Okrožno državno tožilstvo v Mariboru je v obravnavani zadevi, s sklepom z dne 28.04.2000 zavrglo ovadbo zoper obd. V. D. zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po prvem odstavku 317. člena Kazenskega zakonika (KZ). Zato je oškodovanec kot tožilec poslal sodišču prve stopnje vlogo z dne 15.05.2000, ki jo je imenoval "izjava subsidiarnega tožilca", v kateri je zahteval, da sodišče prve stopnje pribavi spis okrožnega državnega tožilstva.

Sodišče prve stopnje je nato pozvalo oškodovanca, naj sestavi obtožni predlog po določbi prvega odstavka 434. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Slednji je ponovno poslal vlogo, v kateri je predlagal, da sodišče prve stopnje pribavi "spis", ter da ga o tem obvesti, da bo lahko sestavil obtožni predlog.

Odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje je preuranjena. Po oceni pritožbenega sodišča je potrebno pribaviti spis Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, nato pa oškodovanca kot tožilca znova pozvati k dopolnitvi obtožnega predloga v določenem roku ter ga istočasno poučiti, da lahko v ta namen vpogleda v spis. Le v primeru, da oškodovanec kot tožilec v danem roku in na pravilen način ne bo dopolnil svoje prvotne vloge z vložitvijo obtožnega predloga, jo bo lahko sodišče prve stopnje zavrglo kot nepopolno vlogo. Pri tem je treba opozoriti, da je sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku brez potrebe s sklepom namesto z dopisom pozvalo oškodovanca kot tožilca k sestavi obtožnega predloga, preuranjeno pa odločilo o zavrženju obtožnega predloga oškodovanca kot tožilca, ki še ni obstajal in o ustavitvi kazenskega postopka, ki se še sploh ni začel.

V danem primeru je bilo treba izjavo oškodovanca kot tožilca obravnavati kot nepopolno vlogo v smislu določbe tretjega odstavka 76. člena ZKP.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi oškodovanca kot tožilca in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo v nadaljnji postopek (tretji odstavek 402. člena ZKP).