VSL sklep III Cp 468/2000

Ugovoru se ugodi, sklep o neutemeljenosti ugovora se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da bo ponovno odločilo o ugovoru.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče dovolilo predlagano spremembo izvršilnega sredstva, pri čemer je bil sicer sklep o izvršbi izdan 28.9.1999 pod opr. št. I 99/01087-5. Proti sklepu je pravočasno ugovarjal stečajni upravitelj dolžnika in navajal, da je bil nad stečajnim dolžnikom uveden stečajni postopek s sklepom St 21/99-6 z dne 16.12.1999, zato v skladu z Zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) vstopa v pravdne postopke stečajni upravitelj. Poleg tega navaja tudi, da je tožbeni zahtevek že bil predmet negativne sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Stečajni upravitelj meni, da upniki nimajo pravnega interesa za predmetne pravde.

Sodišče prve stopnje je štelo, da ugovor ni utemeljen in ga je predložilo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (člen 54/2 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Upniki so odgovorili na ugovor in predlagali, da ga sodišče zavrne.

Ugovor je utemeljen.

Sodišče prve stopnje je pri odločanju o ugovoru, ko je štelo, da ugovor ni utemeljen, napačno uporabilo materialno pravne predpise določb ZPPSL in ZIZ, v zvezi s tem pa dejanskega stanja ni razčistilo. Sklep o neutemeljenosti ugovora je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo dopolnilo postopek, nato pa ponovno odločilo o utemeljenosti ugovora (člen 355 Zakona o pravdnem postopku - ZPP in člen 365 točka 3 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).

Sodišče prve stopnje namreč ni ugotovilo, ali je točna trditev o tem, da je bil nad dolžnikom uveden stečaj. Če je to točno, je namreč treba pri odločanju o ugovoru presoditi, ali ne gre za ugovor po členu 55 točka 4 ZIZ, upoštevaje pri tem določbe člena 131 ZPPSL, ki govori o ločitvenih pravicah in upoštevaje člen 111 ZPPSL, ki govori o prekinitvi postopka. Poleg tega pa iz podatkov spisa tudi izhaja, kot da je sodišče izvršbo na isto dolžnikovo nepremičnino dovolilo že s sklepom In 99/0035, kar bi pomenilo, da bi sodišče tudi sicer moralo upoštevati določbo člena 171 ZIZ. Po tem členu je namreč po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi mogoče k izvršbi samo pristopiti, ni pa mogoče opraviti posebnega postopka izvršbe.

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo dopolniti postopek v zgoraj nakazani smeri, nato pa ponovno odločiti o ugovoru.