VSL sodba I Kp 454/2000

Pritožba pomočnika okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Okrajno sodišče v .. je z izpodbijano sodbo obdolžena F. in G. V. po 3. tč. 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe, da naj bi storila kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po čl. 133/I v zvezi s čl. 25 KZ, in sicer na škodo A.K. dne 8.5.1996. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka in o premoženjskopravnem zahtevku.

Proti navedeni sodbi se je pritožil pomočnik okrožnega državnega tožilca zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe tako, da naj se oba obdolženca spozna za kriva po obtožnem predlogu in da naj se jima izreče primerno kazen. Podrejeno pa je predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višji državni tožilec je predlagal zavrnitev pritožbe okrožnega državnega tožilca kot neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri oceni izvedenih dokazov utemeljeno ostalo v dvomu, da naj bi ravno oba obdolženca poškodovala oškodovanca. Sodišče prve stopnje je ocenilo oškodovančeve izpovedbe v vseh fazah kazenskega postopka in je sprejemljivo obrazložilo, zakaj je oškodovanec neprepričljiv in zakaj so njegove izpovedbe nelogične (stran 4 sodbe). Prav zaradi takega zaključka glede neprepričljivosti oškodovančeve izpovedbe je zato pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da na tako negotovo izpovedbo ni mogoče opreti sodbe.

Pritožbene navedbe, ki hočejo na eni strani oškodovanca prikazati kot človeka, ki je naiven in preprost, ki dogajanja nerodno opredeljuje in ki ima nasploh težave z opisovanjem dogodkov, na drugi strani pa oba obdolženca hočejo prikazati kot iznajdljiva, hkrati pa v zagovornih neskladna, niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je, kot že navedeno, prepričljivo ocenilo oškodovančevo izpovedbo kot negotovo in je to primerno obrazložilo ter je zato, ker je ostalo v dvomu, oba obdolženca oprostilo obtožbe očitanega kaznivega dejanja.

Tudi izpovedba priče V.L., omenjena v pritožbi, "ki naj bi dogodek v nekem trenutku tudi opazoval", obema obdolžencema ne "jemlje prepričljivost", v obeh zagovorih pa tudi ni "opaznejših neskladij", kar neutemeljeno očita pritožnik.

Dejansko stanje je torej pravilno in popolno ugotovljeno, sodišče prve stopnje pa ni kršilo določb kazenskega ali materialnega zakona, na kar je pritožbeno sodišče pazilo po uradni dolžnosti po prvem odst. 383. čl. ZKP. Zato je pritožbo pomočnika okrožnega državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.