VSK sodba I Cpg 11/2000

Pritožba tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v predmetnem gospodarskem sporu, ki je spor majhne vrednosti, odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Piranu, opr.št. Ig 96/000 z dne 23.10.1996 v veljavi v 1. tč. izreka za glavnico 51.282,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.10.1999 dalje do plačila in v 3. tč. izreka za stroške izvršilnega postopka v znesku 16.600,00 SIT.

Glede nadaljnjih pravdnih stroškov pa je odločilo, da jih mora tožena stranka povrniti tožeči v znesku 21.940,00 SIT v roku osmih dni.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje. V pritožbi ponavlja svoje trditve o tem, da tožeča stranka ni izvršila svoje osnovne naloge iz prevozne pogodbe, saj je blago dostavila drugemu naslovniku kot pa bi ga po prevozni pogodbi morala. S tem pa je povzročila toženi stranki škodo, ki jo le-ta uveljavlja v pobot. Napačno je stališče sodišča prve stopnje o tem, da trditev tožene stranke v vlogi, ki je bila vložena dne 17.11.1999, ni več mogoče upoštevati, češ da so te navedbe prepozne, upoštevajoč določilo 451. čl. ZPP.

Pritožba tožene stranke ni utemeljana.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišča prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabilo, pri tem pa ni zagrešilo takih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki bi bile glede na to, da gre za spor majhne vrednosti upoštevne glede na določilo 1. odst. 458. čl. ZPP. Po tem določilu se namreč sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožena stranka v pritožbi poleg navedb, ki se nanašajo na pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja, in ki jih že zato ni mogoče upoštevati, zatrjuje tudi, da naj bi bila podana kršitev postopka, ki je v tem, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo navedb in dokaznih predlogov iz vloge, ki jo je tožena stranka vložila na glavni obravnavni dne 17.11.1999, torej po uveljavitvi novega ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi celo v primeru, če bi bila ta kršitev, ki jo očita sodišču prve stopnje tožena stranka, res podana, šlo le za relativno kršitev, ki ne spada med kršitve iz 2. odst. 339. čl.ZPP in je zato v pritožbi zoper sodbo, izdano v sporu majhne vrednosti, ni mogoče uveljavljati.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.