VSL sklep II Cpg 234/2000

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi izvršilnega naslova) za neutemeljen, zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da za neizplačane plače niso bili plačani prispevki; prispevki bodo plačani, ko bo (če bo) izvedeno plačilo spornih plač.

V odgovoru na ugovor je upnik oporekal dolžnikovim navedbam in predlagal, da sodišče zavrne ugovor kot neutemeljen in potrdi sklep o izvršbi.

Ugovor ni utemeljen.

2odst. 53. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik pa niti ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev, ki bi preprečevala izvršbo (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja II/99); z navedbami namreč (smiselno) ugovarja svoji obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova (priloga A1), kar pa v izvršilnem postopku ni (več) mogoče.

Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da je ugovor neutemeljen in ravnalo po 2. odst. 54. člena ZIZ: ugovor poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je (sicer neobrazložen) ugovor kot neutemeljen zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).