VSL sklep I Kp 1435/99

Pritožbi okrožne državne tožilke se deloma ugodi in se izpodbijani sklep v odločbah o izrečenih vzgojnih ukrepih starejšemu mladoletniku A.S., st. ml. E.S. in st. ml. Ž.Č. spremeni tako, da se tem mladoletnikom po čl. 77 KZ izreče vzgojni ukrep navodila in prepovedi in sicer,da se morajo osebno opravičiti oškodovancem in se udeležiti programa socialnega treninga; v ostalem pa se pritožba državne tožilke zavrne kot neutemeljena.
Ob reševanju pritožbe državne tožilke se po uradni dolžnosti spremeni izpodbijani sklep v odločbi o izrečenem vzgojnem ukrepu ml. ml. S.J.
tako, da se temu mladoletniku ne izreče navodilo, da se mora osebno opravičiti oškodovancem.
V nespremenjenih delih se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Senat za mladoletnike Okrožnega sodišča v .. je z izpodbijanim sklepom izrekel ml. ml. A.S. vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva ter navodila, da se osebno opraviči vsem oškodovancem, da se udeleži programa socialnega treninga in da se udeleži vzgojne posvetovalnice. St. ml. A.S., E. S. in Ž. Č. pa je izreklo vzgojni ukrep ukor hkrati z navodiloma, da se morajo opravičiti oškodovancem in se udeležiti programov socialnega treninga. Ml. ml. S.J. pa je ob izrečenem vzgojnem ukrepu ukora izreklo še navodilo, da naj se osebno opraviči oškodovancem. Ustavilo pa je postopek proti st. ml. S.K.. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka.

Proti navedenemu sklepu se je pritožila okrožna državna tožilka v delu, ki se nanaša na ml. ml. A.S. in st. ml. A. S., E. S. in Ž. Č..

Pritožila se je zaradi izrečenih vzgojnih ukrepov. Predlagala je ugoditev pritožbi in za ml. A.S. spremembo tako, da naj se temu mladoletniku izreče vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod po čl. 79 KZ. Za ostale tri mladoletnike pa je predlagala izrek vzgojnega ukrepa navodila in prepovedi po čl. 77/1 tč. 1 in 9. Podredno pa je predlagala vrnitev spisa prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Sodišče druge stopnje je o seji senata obvestilo le Višje državno tožilstvo v .. Seje se je udeležila višja državna tožilka svetnica NN, ki je predlagala ugoditev pritožbi. Ker pa je bil kršen kazenski zakon ob izreku navodil ob že izrečenem vzgojnem ukrepu ukora tudi pri mladoletnemu S.J., predlaga, da naj pritožbeno sodišče glede na določilo 387. člena ZKP to upošteva tudi pri tem mladoletniku.

Pritožba državne tožilke je deloma utemeljena.

Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo odločitev o vzgojnem ukrepu, ki ga je izreklo ml. ml. A.S.. Senat za mladoletnike sodišča prve stopnje se je ob odločitvi oprl na izvedeniško mnenje sodne izvedenke za psihiatrijo prof. dr. M.T.. Sodna izvedenka, katere izvedeniško mnenje je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo, je strokovno pojasnila, zakaj dvomi v uspešnost vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni zavod, ki ga je predlagala državna tožilka, in zakaj vidi največ možnosti v individualnem okviru ob ustreznem socioterapevtskem vodenju s tem, da mladoletnik ostane v dosedanjem domačem okolju. Do odreditve sodne izvedenke pa je prišlo potem, ko predstavnica CSD .. ni "upala" predlagati zavodskega ukrepa glede na to, "da je A. specifičen v svojem obnašanju, vedenju, izpovedovanju" (list. št.

199). Sodišče prve stopnje se je prav glede na osebne lastnosti, ugotovljene pri mladoletniku, utemeljeno odločilo za tisti vzgojni ukrep, ki po mnenju sodne izvedenke obeta še največ možnosti za mladoletnikov napredek v osebnem razvoju in nasploh ter je zato dovolj prepričljivo zavrnilo predlog državne tožilke za izrek zavodskega vzgojnega ukrepa.

Pritožbene navedbe državne tožilke, da gre le za predvidevanja glede negativne prognoze v vzgojnem zavodu, ne morejo vplivati na pravilno odločitev sodišča prve stopnje, saj so ta "predvidevanja" strokovno utemeljena in jim je sodišče prve stopnje upravičeno sledilo.

Okoliščine, v katerih so bila kazniva dejanja storjena, pa tudi niso tako težke, da bi ob navedenem strokovnem mnenju lahko vplivale na vrsto vzgojnega ukrepa. Zato je pritožba državne tožilke v delu, ki se nanaša na ml. ml. A.S., neutemeljena.

Okrožna državna tožilka pa utemeljeno opozarja na kršitev kazenskega zakona v tistem delu sklepa, ki se nanaša na starejše mladoletnike A.S., E. S. in Ž.Č., katerim je bil izrečen vzgojni ukrep ukor, hkrati pa sta jima bili izrečeni še navodili, da se opravičijo oškodovancem in da se udeleže programov socialnega treninga. Kazenski zakonik namreč ne predvideva kombinacije ukora in še izreka navodil, saj je možno vzgojni ukrep navodila in prepovedi po čl. 77 izreči kot samostojen vzgojni ukrep, navodila in prepovedi pa je po 4. odstavku 78. člena KZ možno izreči samo v kombinaciji z vzgojnim ukrepom nadzorstva organa socialnega skrbstva. Ni pa predvidena torej kombinacija vzgojnih ukrepov ukora in navodil in prepovedi. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi okrožne državne tožilke v tem delu ugodilo in je odločbe o izrečenih vzgojnih ukrepih navedenim trem mladoletnikom spremenilo tako, da je tem mladoletnikom po čl. 77 KZ izreklo vzgojni ukrep navodila in prepovedi, da se morajo osebno opravičiti oškodovancem ter se udeležiti programa socialnega treninga. Pritožbeno sodišče pa ob tej spremembi sprejema razloge prvostopenjskega sodišča v zvezi z obrazložitvijo potrebe po izreku takega vzgojnega ukrepa, torej obeh navodil.

Senat za mladoletnike sodišča prve stopnje je ob izrečenem vzgojnem ukrepu ukora izrekel navodilo tudi mlajšemu mladoletniku S. J., in sicer, da se mora osebno opravičiti oškodovancem. Državna tožilka se v zvezi s tem mladoletnikom ni pritožila, pritožbe pa tudi ni vložil mladoletnik. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist mladoletnih A. S., E.S. in Ž.Č., tudi v korist ml. ml. S.J., saj tudi v tem primeru ne bi smelo sodišče prve stopnje kombinirati navedenih dveh vzgojnih ukrepov. Zato je po čl. 387 ZKP po uradni dolžnosti spremenilo izpodbijani sklep tudi v odločbi o izrečenem vzgojnem ukrepu temu mlajšemu mladoletniku.

Odločbo o izrečenem vzgojnem ukrepu temu mladoletniku je spremenilo tako, mu izreka le navodilo, da se mora osebno opravičiti oškodovancem, ne pa torej tudi vzgojni ukrep ukor, in je tako saniralo kršitev kazenskega zakona.

Ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo nobene kršitve določb kazenskega postopka ali materialnega zakona, na kar je pazilo po uradni dolžnosti, je v nespremenjenih delih potrdilo izpodbijani sklep.