VSK sklep Cp 1011/99

Pritožbi upnika se ugodi in se zato sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi zavrne in potrdi sklep z dne 3.5.1999. O B R A Z L O Ž I T E V Prvostopno sodišče je izdalo dne 3.5.1999 sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je bilo dolžniku naloženo, naj v 8 dneh plača upniku 211.897,00 SIT s pripadajočimi zakonitimu zamudnimi obrestmi in mu povrne 10.050,00 SIT stroškov izvršilnega postopka. Za primer neplačila pa je dovolilo izvršbo na dolžnikove osebne prejemke. Dolžnik je zoper navedeni sklep ugovarjal, prvostopno sodišče pa je na podlagi 2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sklep razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka, ter odločilo, da bo o utemeljenosti dajatvenega dela zahtevka in stroških postopka odločalo dalje v pravdi.
Zoper tako odločitev se pritožuje upnik. V pritožbi navaja, da dolžnik v svojem ugovoru ni navedel pravno upoštevnega razloga za ugovor, saj niso podani razlogi, ki izvršbo preprečujejo. Dolžnik je bil namreč večkrat s strani vrtca pozvan, da predloži potrebno dokumentacijo o zatrjevanih spremenjenih razmerah in tudi poučen, da pri Upravi Občine Piran lahko zahteva ponovno presojo višine plačila za programe vrtca za svoje otroke. Kljub pozivu ni predložil odločbe o prenehanju opravljanja dela kot samostojni obrtnik. Če bi sodišče dolžnikov ugovor takoj vročilo upniku, da nanj odgovori, bi se zatrjevana dejstva in dokazi upnika obravnavali že prej in bi se zadeva rešila hitreje. Predlaga razveljavitev sklepa.
Pritožba je utemeljena.
2. odst. 53. čl. ZIZ določa, da mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen. Ugovor pa je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo oziroma ki lahko imajo pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in če predloži dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje. Slednje pa pomeni, da mora dolžnik ugovoru priložiti listine, na katere se sklicuje, oziroma navesti, zakaj jih ne more priložiti. V konkretnem primeru je dolžnik v svojem ugovoru zoper sklep o izvršbi zatrjeval, da je vrtec večkrat zaprosil za pomoč zaradi šibkega socialnega stanja, zaradi katerega ni zmogel več plačevati zaračunane oskrbnine.
Opozoril je, da ni več samostojni podjetnik in da ima sedaj pri redni zaposlitvi zelo nizke osebne dohodke. Glede teh dejstev pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi, če bi se izkazala za resnična, lahko imela za posledico (vsaj delno) zavrnitev tožbenega zahtevka, ni pa dolžnik izpolnil drugega zahtevanega pogoja iz 2. odst. 53. čl. ZIZ, to je, ni predložil oziroma se skliceval na dokaze, s katerimi bi zatrjevana dejstva dokazoval. Tako ni ponudil nikakršnega dokaza za svojo trditev, da je pri vrtcu že uveljavljal znižanje oskrbnine na način, ki je za take primere predviden, zato njegovih pavšalnih trditev ni mogoče upoštevati. Da je temu tako, nenazadnje izhaja iz prilog k upnikovi pritožbi, iz katerih izhaja, da je upnik večkrat dolžnika pozval k dopolnitvi vloge za znižano plačilo vrtca. Prvostopno sodišče je zato zmotno presodilo dolžnikov ugovor kot obrazložen in utemeljen in v posledici tega izdalo napačen sklep (po 2. odst. 62. čl. ZIZ). Ob pravilni presoji vsebine ugovora bi moralo postopati po 5. odst. 62. čl. ZIZ, ki določa, da če dolžnik ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne obrazloži v skladu s 53. čl. tega zakona, mora sodišče ugovor poslati višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Na podlagi utemeljene upnikove pritožbe je zato pritožbeno sodišče prvostopni sklep spremenilo tako, da je dolžniov ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi.

Pritožbi upnika se ugodi in se zato sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi zavrne in potrdi sklep z dne 3.5.1999. O B R A Z L O Ž I T E V Prvostopno sodišče je izdalo dne 3.5.1999 sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je bilo dolžniku naloženo, naj v 8 dneh plača upniku 211.897,00 SIT s pripadajočimi zakonitimu zamudnimi obrestmi in mu povrne 10.050,00 SIT stroškov izvršilnega postopka. Za primer neplačila pa je dovolilo izvršbo na dolžnikove osebne prejemke. Dolžnik je zoper navedeni sklep ugovarjal, prvostopno sodišče pa je na podlagi 2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sklep razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka, ter odločilo, da bo o utemeljenosti dajatvenega dela zahtevka in stroških postopka odločalo dalje v pravdi.

Zoper tako odločitev se pritožuje upnik. V pritožbi navaja, da dolžnik v svojem ugovoru ni navedel pravno upoštevnega razloga za ugovor, saj niso podani razlogi, ki izvršbo preprečujejo. Dolžnik je bil namreč večkrat s strani vrtca pozvan, da predloži potrebno dokumentacijo o zatrjevanih spremenjenih razmerah in tudi poučen, da pri Upravi Občine Piran lahko zahteva ponovno presojo višine plačila za programe vrtca za svoje otroke. Kljub pozivu ni predložil odločbe o prenehanju opravljanja dela kot samostojni obrtnik. Če bi sodišče dolžnikov ugovor takoj vročilo upniku, da nanj odgovori, bi se zatrjevana dejstva in dokazi upnika obravnavali že prej in bi se zadeva rešila hitreje. Predlaga razveljavitev sklepa.

Pritožba je utemeljena.

2odst. 53. čl. ZIZ določa, da mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen. Ugovor pa je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo oziroma ki lahko imajo pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in če predloži dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje. Slednje pa pomeni, da mora dolžnik ugovoru priložiti listine, na katere se sklicuje, oziroma navesti, zakaj jih ne more priložiti. V konkretnem primeru je dolžnik v svojem ugovoru zoper sklep o izvršbi zatrjeval, da je vrtec večkrat zaprosil za pomoč zaradi šibkega socialnega stanja, zaradi katerega ni zmogel več plačevati zaračunane oskrbnine.

Opozoril je, da ni več samostojni podjetnik in da ima sedaj pri redni zaposlitvi zelo nizke osebne dohodke. Glede teh dejstev pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi, če bi se izkazala za resnična, lahko imela za posledico (vsaj delno) zavrnitev tožbenega zahtevka, ni pa dolžnik izpolnil drugega zahtevanega pogoja iz 2. odst. 53. čl. ZIZ, to je, ni predložil oziroma se skliceval na dokaze, s katerimi bi zatrjevana dejstva dokazoval. Tako ni ponudil nikakršnega dokaza za svojo trditev, da je pri vrtcu že uveljavljal znižanje oskrbnine na način, ki je za take primere predviden, zato njegovih pavšalnih trditev ni mogoče upoštevati. Da je temu tako, nenazadnje izhaja iz prilog k upnikovi pritožbi, iz katerih izhaja, da je upnik večkrat dolžnika pozval k dopolnitvi vloge za znižano plačilo vrtca. Prvostopno sodišče je zato zmotno presodilo dolžnikov ugovor kot obrazložen in utemeljen in v posledici tega izdalo napačen sklep (po 2. odst. 62. čl. ZIZ). Ob pravilni presoji vsebine ugovora bi moralo postopati po 5. odst. 62. čl. ZIZ, ki določa, da če dolžnik ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne obrazloži v skladu s 53. čl. tega zakona, mora sodišče ugovor poslati višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Na podlagi utemeljene upnikove pritožbe je zato pritožbeno sodišče prvostopni sklep spremenilo tako, da je dolžniov ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi.