VSL sodba I Kp 1334/99

Ob reševanju pritožbe zagovornika obt. N.S. se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti v odločbah o preklicu pogojne obsodbe in izrečeni enotni kazni spremeni tako, da se pogojna obsodba Okrožnega sodišča v ... z dne 30.6.1997, opr. št. ..., s katero je bil spoznan obtoženec za krivega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. tč. 1. odst. 212. čl. KZ in mu je bila določena kazen deset mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let n e p r e k l i č e in se ne izreče enotna kazen.
Pritožbi zagovornika se deloma ugodi in se obt. N.S. po čl. 50 KZ izreče p o g o j n a o b s o d b a , v kateri se mu po čl. 212/I KZ določi kazen 3 (tri) mesece zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja.
V ostalem se zagovornikova pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Pritožba okrožnega državnega tožilca se zavrže kot nedovoljena.

Okrožno sodišče v ... je z izpodbijano sodbo v prvem delu spoznalo obt. N.S. za krivega, da je storil kaznivo dejanje velike tatvine po 1. tč. 1. odst. 212. čl. KZ. Za to kaznivo dejanje mu je izreklo kazen tri mesece zapora. Po preklicu pogojne obsodbe Okrožnega sodišča v ... z dne 30.6.1997, opr. št. ..., pa mu je nato ob upoštevanju kazni deset mesecev zapora iz preklicane pogojne obsodbe izreklo enotno kazen enajst mesecev zapora. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka. V drugem delu pa je obtoženca oprostilo po 3. tč. 358. čl. ZKP obtožbe, da naj bi storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odst. 196. čl. KZ.

Obtožencu je odvzelo po 1. odst. 498. čl. ZKP 9,59 g konoplje. Tudi v tem delu je odločilo o stroških kazenskega postopka.

Proti navedeni sodbi se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi zmotne in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in je predlagal ugoditev pritožbi ter razveljavitev izpodbijane sodbe.

To pritožbo je višji državni tožilec umaknil.

Obtoženčev zagovornik pa se je pritožil zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi odločbe o kazni in je predlagal ugoditev pritožbi ter izrek pogojne obsodbe. V pritožbi meni, da niso bili podani pogoji za preklic pogojne obsodbe po 1. odst. 53. čl. KZ. Glede na spremenjen način življenja je predlagal izrek pogojne obsodbe, ker je pričakovati, da obtoženec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj.

Kot že navedeno, je višji državni tožilec pritožbo okrožnega državnega tožilca umaknil, glede zagovornikove pritožbe pa je menil, da so pogoji za izrek pogojne obsodbe, opozoril pa je tudi na kršitev kazenskega zakona v obtoženčevo škodo, ker po določbi 55. čl. KZ sodišče prve stopnje pogojne obsodbe ni moglo preklicati po poteku preizkusne dobe, ker je bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno pred izrekom pogojne obsodbe.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti po 1. odst. 383. čl. ZKP ugotovilo, da je bil v škodo obtoženca prekršen kazenski zakon. Po določbi 1. odst. 55. čl. KZ se sme namreč pogojna obsodba preklicati v preizkusni dobi. Če pa je bilo v tem času storjeno kaznivo dejanje, ki ima za posledico preklic pogojne obsodbe, pa se to s sodbo ugotovi šele po preteku preizkusne dobe, se sme pogojna obsodba preklicati v dopolnilnem enoletnem roku po preteku preizkusne dobe. Obtoženec je storil v izpodbijani sodbi obravnavano kaznivo dejanje dne 13.6.1997, sodba pa je bila v zadevi ... izrečena dne 30.6.1997, pravnomočna pa je postala dne 30.7.1997 in je takrat začela teči dvoletna preizkusna doba. Izpodbijana sodba pa je bila izrečena dne 5.10.1999. Obravnavano kaznivo dejanje je bilo torej storjeno pred začetkom teka preizkusne dobe, v izpodbijani sodbi pa je bila pogojna obsodba iz sodbe ... preklicana po poteku preizkusne dobe. Kršitev kazenskega zakona v obtoženčevo škodo je podnana torej zato, ker pogojna obsodba ni bila preklicana v preizkusni dobi, dopolnilni rok enega leta iz 1. odst. 55. čl. KZ pa glede na povedano ne pride v poštev.

Zato je sodišče druge stopnje ob reševanju zagovornikove pritožbe po uradni dolžnosti spremenilo izpodbijano sodbo v odločbi o preklicu pogojne obsodbe in o izrečeni enotni kazni tako, da sodbe v zadevi ..

... ni preklicalo in zato tudi ni izreklo enotne kazni. Zaradi ugotovljene kršitve kazenskega zakona zato ni obravnavalo zagovornikove pritožbe v tem smislu, ali so podani pogoji za preklic pogojne obsodbe po 1. odst. 53. čl. KZ.

Glede na pritožbene navedbe, da je obtoženec po storitvi kaznivega dejanja dne 13.6.1997 povsem spremenil način življenja in da je prenehal z izvrševanjem kaznivih dejanj, ima dokaj redno delo, vrnil se je domov in živi s starši, pa tudi pije ne več ter ob upoštevanju teže obravnavanega kaznivega dejanja ter da obtoženec ob izvršitvi obravnavanega kaznivega dejanja še ni bil kaznovan, kot obteževalno okoliščino pa ni mogoče upoštevati, da naj bi obtoženec že kot mladoletnik izvrševal premoženjska kazniva dejanja, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je mogoče pričakovati, da obtoženec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj, če mu izreče pogojno obsodbo. Zato je obtožencu izreklo namesto kazni pogojno obsodbo in v njej določilo, ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin, kazen treh mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obsojenec v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. V tem delu, ko je torej obtožencu izreklo pogojno obsodbo, je torej pritožbeno sodišče zagovornikovi pritožbi ugodilo, v preostalem pa jo je zavrnilo kot neutemeljeno in je v nespremenjenih delih potrdilo izpodbijano sodbo.

Pritožbo okrožnega državnega tožilca pa je pritožbeno sodišče zavrglo kot nedovoljeno po čl. 390. ZKP, ker jo je višji državni tožilec umaknil.