VSK sodba Cp 487/99

Pritožbi tožnika in njegove pooblaščenke se kot neutemeljeni zavrneta in p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na nedopustnost izvršbe do 2/3-tin, dovoljene s sklepom z dne 29.4.1993 za prodajo nepremičnin, v naravi hiša, gospodarsko poslopje in vrt, ležeče na parc.št. ... vl.št. ... k.o. D... Hkrati je tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške v znesku 76.050,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.12.1998 dalje do plačila. Iz razlogov izhaja, da gre v obravnavani zadevi za izterjavo hipotekarne terjatve, v posledici česar je ugovor tretjega, da ima solastninsko pravico na tej nepremičnini, ki je predmet izvršbe, brezpredmeten, saj ta njegova pravica ne preprečuje izvršbe za izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve.

Zoper sodbo se pritožujeta tako tožnik osebno, kot tudi preko pooblaščenke in sicer iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi iz zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavo. Pooblaščenka tožnika v pritožbi meni, da je sodišče bistveno kršilo določila postopka, ker tožniku ni dalo možnosti, da se o zadevi izjasni. Tožnik se je namreč za obravnavo, razpisano za dne 16.12.1998 opravičil zaradi bolezni, sodišče pa je kljub temu obravnavo opravilo v njegovi nenavzočnosti. Meni, da je napačno naziranje sodišča v obrazložitvi sodbe, da je irelevantno, kdo je lastnik sporne nepremičnine glede na to, da je ta zavarovana s hipoteko. Ne gre prezreti, da gre v zadevi za skupno premoženje zakoncev in je to področje urejeno s posebnim zakonom. Terjatev tožene stranke ni nastala zaradi obveznosti, ki bi po splošnih predpisih obremenjevala oba zakonca ali za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, temveč je terjatev nastala iz poslovanja tožnikove žene kot obrtnice. Zato sodišče ne bi smelo zavrniti tožbeni zahtevek kot neutemeljen.

Tožnik osebno pa v pritožbi izpostavlja, da je dejanski solastnik nepremičnine do 2/3-tin in je zato izvršba na predmetni nepremičnini do višine njegovega deleža nedopustna. Poleg tega je nepremičnina tudi v solastnini G.F., kar izhaja iz zemljiškoknjižnega stanja.

Tožnik se ne strinja tudi z razdružitvijo zadeve in meni, da niso podani razlogi smotrnosti glede razdružitve. Ker je pomembno kdo je lastnik oz. solastnik zastavljene nepremičnine, je razlogovanje prvostopnega sodišča napačno.

Pritožbni nista utemeljeni.

Pritožbeni očitek, da tožeči stranki ni bila dana možnost, da se o zadevi izjasni, zaradi česar naj bi sodišče bistveno kršilo določila postopka, je neutemeljen, saj je sodišče prve stopnje narok za glavno obravnavo dne 16.12.1998 opravilo v navzočnosti tožnikove pooblaščenke, pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila pa imajo po 92. čl. ZPP enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka. Z opravo naroka v odsotnosti tožnika tako sodišče prve stopnje ni zagrešilo kakšne kršitve določb pravdnega postopka. Pravno neutemeljen je tudi pritožbeni očitek glede sklepa o razdružitvi postopkov, saj je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno in s spoštovanjem načela smotrnosti razdružilo postopka zaradi različnega pravnega temelja v obeh zadevah, pri čemer pa tožeča stranka v pritožbi niti ne zatrjuje (tudi če bi za kršitev šlo), da bi mogla navedena kršitev vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe kot predpostavko iz 1. odst. 354. čl. ZPP za upoštevanje kršitve določb pravdnega postopka kot bistvene.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek glede napačne uporabe materialnega prava. Povsem pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je v primeru, ko gre za izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve, ugovor tretjega, da ima solastninsko pravico na tej nepremičnini, ki je predmet izvršbe, brezpredmeten, saj ta (taka) njegova pravica ne preprečuje izvršbe za izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve, še posebej ko se nedobrovernost upnika niti ne zatrjuje, niti ne izpodbija hipoteka kot nična oz. neobstoječa. Ob načelu zaupanja v zemljiško knjigo in zaradi varstva pravnega prometa ima hipoteka (pridobljena z vpisom v javno knjigo - 1. odst. 64. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR) glede na posledice iz 1. odst. 63. čl. ZTLR, ob upoštevanju 8. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) vsekakor prednost pred nevknjiženim originarnim načinom pridobitve lastninske pravice (oz. v obravnavani zadevi solastnine).

V posledici obrazloženega je povsem utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da morebitna solastninska pravica tožnika ne preprečuje izvršbe za izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve, v posledici česar je neutemeljen tudi pritožbeni očitek napačne uporabe materialnega prava.

In ker pri odločanju sodišče prve stopnje ni zagrešilo kakšne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 368. čl. ZPP pritožbi tožnika in njegove pooblaščenke kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.