VSM sodba I Cp 426/2005

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi

v celoti vzdržalo v veljavi, odločilo je tudi, da je tožena

stranka dolžna povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne

stroške odmerjene na 25.896,00 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 13.1.2005 do plačila.

Zoper takšno sodbo vlaga pravočasno laično pritožbo toženec.

Smiselno uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve

določb pravdnega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve

dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi

pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijano sodbo.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V tej pravdni zadevi gre za spor majhne vrednosti, saj znaša

vrednost spornega predmeta 9.041,67 SIT (prvi odstavek 443.

člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), sodišče pa je

postopek vodilo po pravilih določenih v členih 442 - 458

ZPP. Na sodbi je tudi pravilen pravni pouk, da se sme

izpodbijati le iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve

določb zakona o pravdnem postopku iz drugega odstavka 339.

člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec z odločbo

Občinske uprave z dne 17.12.2002 ni bil oproščen plačila

stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki, ampak je s to

odločbo od 1.1.2003 dalje bil zavezan plačevati stroške za

ravnanje s komunalnimi odpadki le v višini 70 % cene za

posodo do vključno 120 litrov.

Takšna ugotovitev sodišča prve stopnje ni v nasprotju s

predloženo listino in tako o odločilnih dejstvih ni

nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe, o vsebini

listine in med samo to listino. Tako ni podana smiselno

uveljavljana kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka

339člena ZPP in tudi ne kakšna druga uradno upoštevna

kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP).

Sklep izvršilnega sodišča, na katerega se sklicuje pritožba

pomeni le, da se bo o zadevi odločalo v pravdnem postopku,

prav to pa je sodišče tudi storilo. Nadaljnja izvajanja v

pritožbi, da so tožencu hoteli zarubiti avto, ki ga rabi za

prevoze k zdravniku, s to pravdno zadevo nimajo nobene

zveze.

Pritožbeni razlogi niso podani, zato je pritožbeno sodišče

pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve

stopnje (353. člen ZPP).

Izrek o stroških je odpadel, ker jih toženec ni priglasil.