VSM sklep I Cp 1872/2004

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se
zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
Odločanje o stroških pritožbe se pridrži za končno odločbo.

Z uvodoma navedeno sodbo je prvo sodišče naložilo toženi

stranki, da plača tožnikoma odškodnino v znesku 1,124.130,10

SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot je podrobneje

razvidno iz izreka napadene odločbe. Stroške pravde je v

breme toženke odmerilo na 311.807,80 SIT.

Tako sodbo izpodbija tožena stranka iz pritožbenih razlogov

po točkah 2 in 3 člena 338/I Zakona o pravdnem postopku -

ZPP. Ocenjuje, da običajni stroški postavitve nagrobnika v

obravnavanem primeru ne znašajo 1,535.200,00 SIT, kakor je

ocenilo prvo sodišče, prav tako ni krajeno običajno, da bi

pri izdelavi nagrobnika sodeloval kipar. Podobnih

spomenikov, kakršnega sta postavila tožnika, praktično ni.

Sodišče prve stopnje pa ni opravilo predlaganih poizvedb o

cenah nagrobnih spomenikov v okolici, zaradi česar je

dejansko stanje zmotno ugotovljeno, posledično pa tudi

materialno pravo napačno uporabljeno. Predlaga razveljavitev

napadene odločbe.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da utegne biti

dejansko stanje v obravnavani zadevi zmotno ugotovljeno, kar

ima lahko vpliv na pravilno uporabo materialnega prava. Ob

upoštevanju določb člena 193/I Zakona o obligacijskih

razmerjih - ZOR v zvezi s členom 1060 Obligacijskega

zakonika - OZ se sodišče prve stopnje ni bavilo z vprašanjem

običajnih stroškov pogreba, ki zajemajo tudi stroške

postavitve krajevnim običajem ustreznega nagrobnika, pač pa

se je oprlo na podobna nagrobnika dveh mladih vrstnikov

pokojnega sina tožnikov in na stališče, da se ugodne gmotne

razmere družine pokojnega lahko v določeni meri in kolikor

je to krajevno običajno odražajo tudi pri postavitvi

nagrobnega spomenika. Sklicevanje na dva podobna nagrobnika

ne zadošča za presojo vprašanja, kakšni so stroški

postavitve krajevno običajnega nagrobnika, od odgovora na to

vprašanje pa je odvisna tudi ocena, v kolikšni meri smejo

stroški postavitve nagrobnika sina tožnikov pravno upoštevno

presegati krajevno običajne stroške postavitve nagrobnih

spomenikov. Tako ima pritožba prav, da je opustitev poizvedb

pri okoliških kamnosekih oziroma izvedencih gradbene stroke

o cenah nagrobnih spomenikov lahko vplivala na pravilnost in

zakonitost izpodbijane odločitve, kar nakazuje na relativno

bistveno kršitev določb procesnega prava. Sodišče druge

stopnje ob tem še pripominja, da gre v obravnavani zadevi za

povrnitev premoženjske škode, zato ob razumljivi

prizadetosti obeh tožnikov subjektivni odnos v tem primeru

(sodišče prve stopnje govori o pieteti) ni upošteven.

V ponovljenem postopku bo prvo sodišče zaradi pravilne

uporabe materialnega prava moralo izvesti dokaze, na podlagi

katerih bo možna ocena, kolikšni so stroški postavitve v

kraju tožnikov običajnega nagrobnika oziroma v kolikšni meri

bi glede na premoženjski status tožnikov in krajevne razmere

stroški postavitve sinovega nagrobnika pravno upoštevno

smeli presegati stroške postavitve krajevno običajnih

nagrobnih spomenikov, nato pa upoštevaje vse izvedene dokaze

znova odločiti v sporu.

Utemeljeni pritožbi je ugodeno v skladu s členom 355 ZPP.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na členu

165/III ZPP.