VSK sklep II Cpg 101/2005

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se
r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje
v ponovno odločanje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo

predlog upnika za izvršbo na podlagi sodne poravnave,

sklenjene 1.3.2005 pred Okrožnim sodiščem v Kopru v pravdni

zadevi opr.št. Pg 227/2002. V obrazložitvi je navedlo, da ni

upnik, skladno s pozivom sodišča, v 8-dnevnem roku predložil

izvršilnega naslova v izvirniku ali overjenem prepisu s

potrdilom o izvršljivosti.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu

vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal

njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve

stopnje v ponovno obravnavanje. Navaja, da se z odločitvijo

sodišča ne strinja, ker je izvršilni predlog v roku

dopolnil, tako kot mu je to naložilo sodišče z odredbo z dne

2.3.2005. Sodišču je dne 30.3.2005 predložil izvršilni

naslov v izvirniku s potrdilom o izvršljivosti.

Pritožba upnika je utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) med izvršilne naslove,

na podlagi katerih lahko sodišče dovoli izvršbo, uvršča tudi

izvršljivo sodno poravnavo (1. tč. 2. odst. 17. čl. ZIZ). Po

določilu 1. odst. 20. čl. ZIZ je sodna poravnava

izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla, zapadlost

terjatve pa se dokazuje (med drugim) z zapisnikom o

poravnavi (3. odst. 20. čl. ZIZ); če pa zapadlosti ni mogoče

dokazati na navedeni način, se dokazuje s pravnomočno

odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja,

da je terjatev zapadla (4. odst. 20. čl. ZIZ).

Zapisnik o poravnavi je javna listina, ki sama po sebi

dokazuje obstoj poravnave in zapadlost terjatve. Le če

neposredno iz zapisnika o poravnavi zapadlosti ni mogoče

ugotoviti, se ta dokazuje z drugo javno ali po zakonu

overjeno listino. V obravnavanem primeru je upnik predlagal

izvršbo na podlagi sodne poravnave, sklenjene 1.3.2004 med

strankama tega postopka pri Okrožnem sodišču v Kopru. Ne

drži sicer trditev v pritožbi, češ da naj bi bil omenjeni

izvršilni naslov predložen v izvirniku, ampak je bil

dejansko predložen v overjenem prepisu. Sodni red v 115. čl.

določa, da so prepisi izvirnika hkrati z izvirnikom napisani

izvodi (kopija), fotokopije ali računalniški izpisi ali na

drug način izdelani prepisi izvirnika (1. odst.), pri čemer

mora biti na prepisu odtisnjen sodni pečat in štampiljka z

zaznamkom o točnosti prepisa in s podpisom pristojne sodne

osebe (3. odst.). V obravnavanem primeru izvod sodne

poravnave, ki ga je predložil upnik (priloga A 3), te pogoje

izpolnjuje, gre za računalniški izpis sklenjene sodne

poravnave, ki na 2. strani vsebuje sodni pečat in štampiljko

z zapisom "ta prepis je soglasen z izvirnikom", vsebuje pa

tudi podpis pristojne osebe. Izvršljivost sodne poravnave

oz. zapadlost terjatve iz te poravnave pa tudi ni

vprašljiva, glede na to, da je v njej določen rok, v katerem

je bil dolžnik dolžan plačati glavnico z zamudnimi obrestmi

ter izvršilne stroške.

Ker je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi napačno

uporabilo zgoraj citirane določbe ZIZ, zaradi česar ni

predloga za izvršbo obravnavalo vsebinsko, je moralo

pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugoditi, izpodbijani

sklep razveljaviti in mu zadevo vrniti v ponovno odločanje

(3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s

15čl. ZIZ).