VSK sklep II Cp 1513/2005

Pritožbi se ugodi, sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Upnikovi stroški pritožbe so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v tej zadevi in sklenilo, da bo zadevo odstopilo krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Piranu. Ugotovilo je namreč, da ima dolžnik stalno prebivališče v Izoli, za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev pa je krajevno pristojno sodišče na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče oziroma sedež (100. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

Zoper ta sklep se pritožujeta upnika po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. V pritožbi navajata, da sta dolžnikov naslov B., Sv. Anton povzela iz vlog dolžnika v zadevah In 125/2005, P 227/05, N 15/2005. Bistveno pa je, da upnika na podlagi izvršilnega naslova s predlogom za izvršbo zahtevata opustitev dolžnikovega posega v njuno lastninsko pravico na zemljiščih v k.o. Pridvor. Za tako izvršbo pa je pristojno sodišče, kjer bi dolžnik moral opustiti dejavnost, slednje pa bi dolžnik moral opustiti v k.o. Pridvor, kjer ležita upnikovi nepremičnini, to pa je na področju Okrajnega sodišča v Kopru. O tem izpodbijani sklep nima nobenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagata, da njuni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Iz predloga za izvršbo (list.št. 1 - 3) izhaja, da upnika predlagata izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe opr.št. P 236/2001, z dne 28.5.2001, na podlagi katere je dolžnik dolžan opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico upnikov, in sicer S. L. na zemljišču parc.št. k.o. Pridvor ter S. J. na zemljišču parc.št. k.o. Pridvor, še posebej pa je dolžan opustiti prehod, hojo in vožnjo z osebnimi vozili, kombiji, tovornjaki in gradbeno mehanizacijo ter ustavljanje vozil na zgoraj navedenih zemljiščih ter upnikoma povrniti pravdne stroške. Upnika pod točko A) predlagata dovolitev izvršbe z izrekom denarne kazni v višini 1.000.000,00 SIT in izvršbo le te po uradni dolžnosti, v primeru, če dolžnik v roku 8 dni ne opusti dejanj iz izvršilnega naslova (nedenarna terjatev), pod točko B) pa predlagata dovolitev izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet za izterjavo stroškov postopka (denarna terjatev).

Kot primarno in prvo navedeno torej upnika uveljavljata nedenarno terjatev (dolžnik se mora na podlagi izvršilnega naslova nečesa vzdržati), glede na določilo 224. člen ZIZ v zvezi s 35. členom ZIZ pa je v takem primeru za odločitev o predlogu pristojno sodišče, na območju katerega mora dolžnik izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova. Ker nepremičnini parc.št. k.o. Pridvor in parc.št. k.o. Pridvor, na katerih se mora dolžnik vzdržati dejanj določenih v izvršilnem naslovu, ležita na območju sodišča prve stopnje, to je Okrajnega sodišča v Kopru, je to z odločitvijo, da ni krajevno pristojno oziroma z izdajo izpodbijanega sklepa, kršilo določbe ZIZ o krajevni pristojnosti.

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno ugodilo pritožbi upnikov, izpodbijani sklep razveljavilo (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje. Prvostopno sodišče bo kot krajevno pristojno moralo o predlogu upnikov vsebinsko odločiti.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.