VSM sklep I Cp 2985/2005

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem stroškovnem delu
(točka II izreka) p o t r d i sklep sodišča prve
stopnje.
Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega
postopka.

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom pod

točko I izreka odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega

sodišča, opr. št. z dne 28.12.1999, zaradi umika tožbe

razveljavi v točki 1 in 3 izreka in se pravdni postopek

ustavi. V točki II izreka pa je toženo stranko zavezalo

k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku

29.670,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

15.09.2005 dalje.

Proti odločbi o pravdnih stroških (točka II izreka) se

pritožuje tožena stranka zaradi "vseh pritožbenih

razlogov", s pritožbenim predlogom na razveljavitev

izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče nima prav nobenega pomisleka v

ugotovitev in zaključek prvostopnega sodišča, da je

predmetna pravda za tožečo stranko bila potrebna, ker

toženka svoje obveznosti, izvirajoče iz kreditne

pogodbe, ni izpolnila. Tožeči stranki, na katero je

terjatev iz kreditne pogodbe, sklenjene med toženko in

banko, prešla na podlagi same kreditne pogodbe (prvi

odstavek 274. člena Obligacijskega zakonika - OZ), pa je

toženka terjatev poravnala šele med postopkom. Po takih

pravilnih ugotovitvah pa je prvostopno sodišče svojo

odločitev o pravdnih stroških pravilno oprlo na določbo

prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku -

ZPP, iz katerega izhaja, da je tožeča stranka, tudi v

primeru umika tožbe, upravičena do pravdnih stroškov, če

tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila

zahtevek.

Tako pa se pokaže smiselen očitek pritožbe, da tožeča

stranka ni upravičena do poplačila pravdnih stroškov,

kot neutemeljen. Pri tem pa ni odločilno, ali je

terjatev izpolnila toženka ali tretja oseba, ker je v

obravnavani zadevi glede na sklenjeno kreditno pogodbo

bila pasivno legitimirana toženka, kot tudi pravilno

zaključuje prvostopno sodišče.

V zvezi s pritožbenimi izvajanji, da na tožeči strani

nastopa pravna oseba, ki ne obstaja, pa pritožbeno

sodišče le pripominja, da je tožeča stranka povsem

pravilno označena, pripis OE, Maribor, pa označuje le

enoto tožeče stranke, na katero se spor nanaša.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je

razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena

ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama

svoje stroške pritožbenega postopka.