VSL sklep I Cpg 1217/2003

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne
prvostopnemu sodišču v novo sojenje.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži do končne odločbe.

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek

na plačilo 11.231.132,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

4.9.2001 do plačila in tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih

stroškov tožene stranke v znesku 219.261,00 SIT.

Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka iz vseh

pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi

ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu

zahtevku.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka

utemejilo na ugotovitvi, da tožeča stranka ni dokazala nedopustnega

ravnanja tožene stranke v smislu opozorilne dolžnosti prevzemnika

posla po določbi 606. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).

Pri tem sklepanju izhaja iz ugotovitev izvedenca, ki naj bi ugotovil,

da tožena stranka napak v materialu, ki ga je zagotovila tožeča

stranka ni mogla niti morala opaziti. Takšne ugotovitve pa so po

mnenju pritožbenega sodišča materialnopravno zmotne.

Tožeča stranka tožbeni zahtevek utemeljuje na pogodbeni odškodninski

odgovornosti tožene stranke zaradi opustitve opozorila s strani

tožene stranke kot prevzemnika posla na napake materiala oziroma

pomanjkljivosti v naročilu naročnika v smislu 606. člena ZOR. Kot

škodo tožeča stranka uveljavlja znesek, ki naj bi ga morala plačati

svojemu naročniku zaradi razdrtja pogodbe o dobavi, prilagoditvi in

zagona naprave za plazma rezanje na CNC rezalniku Numotaj 45, katere

izvedbo je tožeča stranka s pogodbo št. 18/91 prenesla na toženo

stranko. Očitno ni sporno, da je prišlo do razdrtja pogodbe med

tožečo stranko in njegovim naročnikom, saj zaradi nekompatibilnosti

obeh strojev, ki sta bila predmet vgradnje, ni bil dosežen predviden

rezultat po sklenjeni pogodbi. V razmerju med pogodbenima strankama,

ko je tožena stranka nastopala kot prevzemnik posla je potrebno

pojasnilno obveznost v smislu določbe 606. člena ZOR upoštevati kot

izraz načela vestnosti in poštenja, v okviru katerega je prevzemnik

posla dolžan skrbeti tudi za uresničitev in zaščito interesov

naročnika. V tem okviru je glavni naročnikov interes, da ima

opravljen posel, ki je predmet naročila, dogovorjene lastnosti v

skladu s sklenjeno pogodbo. V istem obsegu, v okviru katerega je

tožeča stranka kot prevzemnik posla prevzela odgovornost do svojega

naročnika, je v razmerju med pravdnima strankama, v katerem je tožeča

stranka izvršitev posla prenesla na toženo stranko kot svojega

podizvajalca, tožena stranka prevzela obveznosti prevzemnika posla do

tožeče stranke kot naročnika. V tem okviru je torej podana njena

pojasnilna obveznost tako v zvezi z napakami materiala, ki mu ga je

naročnik izročil (1. odst. 606. člena ZOR), kakor tudi v zvezi s

pomanjkljivostmi njegovega naročila (3. odst. 606. člena ZOR).

Vprašanje nezdružljivosti naprave Max 100, ki jo je za njenega

naročnika dobavila tožeča stranka in rezalnika Numotaj 45, s katerim

je glavni naročnik razplagal pred sklenitvijo pogodbe s tožečo

stranko, se tako izkaže kot vprašanje napak materiala v širšem

pomenu. Pri tem namreč material, ki ga je naročnik zagotovil

prevzemniku posla sam po sebi nima napak v ožjem smislu, vendar pa

zaradi svojih značilnosti ni primeren za izdelavo predmetna pogodbe,

oziroma s takšnimi sestavinami ni mogoče doseči predvidenih učinkov

sklenjene pogodbe. Ker mora prevzemnik posla naročnika opozoriti na

napake materiala, ki mu ga je le-ta izročil, se tožena stranka torej

svoje odškodninske odgovornosti ne more razbremeniti zgolj s

sklicevanjem, da je izbor naprave, ki je bila predmet vgradnje, v

sferi tožeče stranke.

Kot je pravilno povzelo prvostopno sodišče je torej ključna

ugotovitev ali bi tožena stranka lahko in morala opaziti, da

prilagoditev obeh strojev ni mogoča. Ker gre v tem okviru za

razjasnitev okoliščin, za katere je potrebno strokovno znanje, je

prvostopno sodišče pravilno imenovalo izvedenca, s pomočjo katerega

bi ocenilo skrbnost ravnanja tožene stranke v tem okviru. Iz

ugotovitev izvedenca v izvedeniškem mnenju, na katerega se sklicuje

prvostopno sodišče, pa takšnega zaključka, kot ga je povzelo

prvostopno sodišče, ni mogoče napraviti. Prvostopno sodišče kot

ključno ugotovitev izvedenca povzema, da bi pri današnjem znanju bilo

obe napravi možno povezati ob vložitvi nesorazmerno visokih dodatnih

finančnih sredstvih. Takšna ugotovitev dejansko potrjuje izhodišče,

da gre za napake materiala v širšem smislu, saj očitno ni bil izkazan

pogodbeni interes naročnika za realizacijo pogodbe pod pogoji s

takšnimi stroškovnimi posledicami za naročnika. Pri ugotovitvah

izvedenca, ki se nanašajo na pomanjkljivosti v navodilih za obe

napravi, ki sta bili predmet vgradnje, ter glede nedobavljenih

certifikatov, pa gre za okoliščine, ki kažejo na pomanjkljivosti v

naročilu, za katere prav tako velja prevzemnikova pojasnilna

obveznost v smislu 3. odst. 606. člena ZOR, v kolikor je vedel ali bi

moral vedeti, da bi takšne okoliščine lahko vplivale na izpolnitev

naročila. Tožena stranka se torej posledic opustitve pojasnilne

obveznosti ne bo mogla razbremeniti zgolj s sklicevanjem, da je delo

izvršila po načrtih, ki jih je prejela od tožeče stranke oziroma

njenega dobavitelja niti z ugotovitvami izvedenca, da sta dobavitelja

obeh vgradnih naprav zatrjevala možnost realizacije vgradnje naprav.

Tudi v tem primeru je ključna ugotovitev ali bi tožena stranka v

okviru skrbnosti strokovnjaka morala vedeti za pomanjkljivosti v

tovrstnih listinah, ki predstavljajo sestavni del naročila tožeče

stranke. Ker izvedenec v tem okviru ni podal konkretnega odgovora na

vprašanje, ki mu ga je zastavilo sodišče, je v tem delu dejansko

stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, v posledici česar je podan

razveljavitveni razlog iz 355. člena ZPP. V ponovljenem postopku bo

prvostopno sodišče moralo navedene manjkajoče okoliščine gotoviti.

Pri tem bo potrebno od izvedenca zahtevati, da konkretizirano

odgovori na vprašanje ali bi tožena stranka v okviru pričakovane

skrbnosti strokovnjaka morala ugotoviti neprimerne lastnosti obeh

naprav za vgradnjo v smislu sklenjene pogodbe. Pri tem bo potrebno

pojasniti pomen ugotovitve izvedenca pod točko 6 na list. št. 43, da

je ocena o možnosti povezave obeh naprav podana pod pogoji današnjega

znanja. Ali to pomeni, da znanje, ki ga je bilo potrebno pričakovati

od tožene stranke kot strokovnjaka za izvršitev pogodbenega dela v

času, ko naj bi bila pogodba realizirana, za takšne ugotovitve ni

zadoščalo? Pri oceni skrbnosti ravnanja tožene stranke v zvezi s

pomanjkljivimi navodili in dokumentacijo za izvedbo del, ki jih je

toženi stranki zagotovila tožeča stranka pa bo potrebno skrbnost

tožene stranke oceniti tudi v okviru pogodbene zaveze, da bo v okviru

realizacije pogodbe izdelala tudi posnetek obstoječega stanja na

stroju in izdelavo prilagoditvene dokumentacije. Ali bi torej tožena

stranka v okviru te zaveze morala ugotoviti pomanjkljivosti v tako

podanem naročilu tožeče stranke oziroma neprimernih lastnosti naprav,

ki jih je zagotovila tožeča stranka?

V kolikor bo prvostopno sodišče ugotovilo podlago za odškodninsko

odgovornost tožene stranke pa bo moralo ustrezno preizkusiti

trditveno podlago tožeče stranke glede višine škode, ki naj bi jo pri

tem utrpela. Pritožbeno sodišče pri tem opozarja, da trditvena

podlaga tožeče stranke ne nudi opore za uveljavljanje kot škode

zneska, ki ga je tožeča stranka morala vrniti svojemu naročniku kot

vrnitev avansa v posledici razdrtja sklenjene pogodbe.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 165. člena ZPP.