VSL sklep I Cpg 229/2006
ECLI:SI:VSLJ:2006:I.CPG.229.2006Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Iz tožbene naracije je razvidno, da tožnik uveljavlja denarno
terjatev do toženih zato, ker so mu bila kot dolžniku v več
izvršilnih zadevah zarubljena sredstva v višini predmetnega tožbenega
zahtevka v korist posameznih upnikov iz obveznosti prvotožene
stranke, nastalih v času med tožnikovim izstopom iz družbe do dneva,
ko je bil njegov izstop objavljen v uradnem listu.
Navedeno pomeni, da gre v konkretni zadevi za spor med nekdanjim
družbenikom, družbo in sedanjima družbenikoma, za katerega bo treba
uporabiti pravo gospodarskih družb (1. točka 1. odst. 482. člena
ZGD).
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni stvarno pristojno za
odločanje v tej zadevi in bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva
odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani, kot stvarno in krajevno
pristojnemu sodišču.
Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožil tožnik po svojem
pooblaščencu in predlagal, da pritožbeno sodišče napadeni sklep
razveljavi, saj gre v tem primeru za spor med bivšim družbenikom
prvotožene stranke, družbo ter njenima sedanjima družbenikoma, za
katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.
Pritožba je utemeljena.
Iz tožbene naracije je razvidno, da tožnik uveljavlja denarno
terjatev do toženih zato, ker so mu bila kot dolžniku v več
izvršilnih zadevah zarubljena sredstva v višini predmetnega tožbenega
zahtevka v korist posameznih upnikov iz obveznosti prvotožene
stranke, nastalih v času med tožnikovim izstopom iz družbe do dneva,
ko je bil njegov izstop objavljen v uradnem listu. Takšna tožbena
naracija odkazuje na določila 101. člena Zakona o gospodarskih
družbah (Ur. list RS, št. 30/93, s spremembami in dopolnitvami do
novele ZGD-S, v nadaljevanju ZGD). Navedeno določilo predpisuje
osebno jamstvo družbenikov za obveznosti družbe z neomejeno
odgovornostjo po načelu subsidiarnega poroštva in v sekundarnem krogu
po načelu solidarnega poroštva. V primeru, da družbenikovo članstvo
preneha, ta odgovarja za obveznosti družbe, nastale do objave vpisa
prenehanja članstva (3. odst. 101. člena ZGD). Družbenik, ki
obveznost družbe izpolni pa ima regres, tako do družbe, kot do
ostalih družbenikov, pri čemer je pomembno notranje razmerje, ki se
presoja po kapitalskih deležih oziroma po dogovoru v družbeni
pogodbi.
Navedeno pomeni, da gre v konkretni zadevi za spor med nekdanjim
družbenikom, družbo in sedanjima družbenikoma, za katerega bo treba
uporabiti pravo gospodarskih družb (1. točka 1. odst. 482. člena
ZGD).
Pritožbi je bilo treba ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3.
točka 365. člena ZPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑