VSL sklep III Cp 740/2005

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov

ugovor in odločilo, da ostane sklep o izvršbi In 2003/00114 v

veljavi.

Proti sklepu se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožil

dolžnik, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in

izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi, sklep o izvršbi

razveljavi in izvršbo ustavi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep

razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da zastaralni rok za zastaranje dolžnikove obveznosti ni

pričel teči 29.5.1995, ampak 11.6.1992, ko sta stranki sklenili

poravnavo. Ob pravilni uporabi materialnega prava se tako izkaže, da

je zastaralni rok potekel 16.7.2002, upnik pa je predlog za izvršbo

vložil 24.11.2003, to je po preteku zastaralnega roka.

Pritožba je utemeljena.

Stranki tega izvršilnega postopka sta 11.6.1992 sklenili tako

imenovano preventivno poravnavo po tedanjem 324. čl. Zakona o

pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 20/90), ki vsebuje

izvršilni naslov, v katerem je ugotovljena obveznost dolžnika, da

upniku v 36 mesečnih obrokih po 13.390,00 ATS z zapadlostjo vsakega

15dne v mesecu plača 400.000,00 ATS. Zakon o obligacijskih

razmerjih (ZOR) za vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno

sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s

poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, določa, da

zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa

krajši zastaralni rok (1. odst. 379. čl. ZOR). V 379. čl. ZOR ni

jasno določeno, od kdaj teče zastaralni rok pri judikatni terjatvi.

Pritožbeno sodišče se strinja z načelnim materialnopravnim izhodiščem

sodišča prve stopnje, da če sta se stranki v poravnavi dogovorili za

kasnejši rok zapadlosti od dneva, ko je bila sklenjena sodna

poravnava, zastaralni rok začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel

upnik pogoje za tožbo (torej od dospelosti terjatve, primerjaj s 1.

odst. 361. čl. ZOR). Napačno pa je stališče sodišča prve stopnje, da

je upnikova terjatev v celoti zapadla 29.5.1995. Spregledalo je

namreč, da sta se stranki dogovorili za vračilo posojila v 36

mesečnih obrokih z zapadlostjo vsakega obroka 15. dan v mesecu.

Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni

razčistilo, kdaj so posamezni obroki zapadli v plačilo in kateri del

terjatve je v posledici zastaral, je pritožbeno sodišče pritožbi

ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve

stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. čl. Zakona o pravdnem

postopku v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju).