VSL sklep I Cp 2040/2004

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne
sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg

zapuščine in proglasilo kot dediča na podlagi zakona V. Č. in N.

Z. in sicer vsakega do ene polovice zapuščine. Zemljiški knjigi

sodišča je naložilo, da po pravnomočnosti sklepa po uradni dolžnosti

izvrši vknjižbo na podlagi tega sklepa. Dedičema je dovolilo, da po

pravnomočnosti sklepa prevzameta vsak po 60 obveznic RS 39 in

realizirata hranilno vlogo navedeno v sklepu, vsak do ene polovice.

Zoper sklep o dedovanju se pritožujeta oba dediča. Uveljavljata

pritožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in

nepravilne uporabe materialnega prava. Predlagata, da sodišče prve

stopnje svoj sklep spremeni tako, da ga prekliče in izda nov sklep,

na podlagi katerega bo dedič po pokojnem le njegova hči N. Z., ki

podeduje celotno premoženje. S tem ne bodo prizadete pravice drugih

oseb, ki se opirajo na ta sklep, ker jih ni, upoštevana pa bo volja

obeh dedičev, kot izhaja iz priloženih dednih izjav.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo, da sta se

dediča priglasila k dedovanju in da dediščino sprejemata. Takšno

domnevo je ugotovilo, ker dediča nista pristopila na zapuščinsko

obravnavo, svojega izostanka pa nista opravičila. Takšne pravne

domneve ali celo pravne fikcije pa določbe Zakona o dedovanju ne

vzpostavljajo. Celo nasprotno - izjava dediča, da sprejema dediščino

ali se ji odpoveduje mora biti v skladu z določbo 208. člena Zakona o

dedovanju izrecna in mora izražati pravo in resnično voljo dediča,

dana mora biti v predpisani obliki in sicer mora pisno izjavo dedič

lastnoročno podpisati, na zapuščinski obravnavi ustno podano izjavo

pa podpiše s podpisom zapisnika.

Sodišče prve stopnje je torej zmotno uporabilo cit. materialnopravno

določbo Zakona o dedovanju, zaradi česar je ostalo dejansko stanje

tudi nepopolno in zmotno ugotovljeno. Dediča sta namreč pritožbi

priložila dedni izjavi, iz katerih pa izhaja njuna drugačna volja kot

pa jo je presumiralo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Dedič V. Č. se je namreč odpovedal dedovanju, dedinja N. Z. pa je

dediščino v celoti sprejela. To pa posledično pomeni potrebo po

drugačni odločitvi, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Zato je

moralo sodišče druge stopnje pritožbi ugoditi, razveljaviti

izpodbijani sklep o dedovanju ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje

v ponovno odločanje (355. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločiti upoštevajoč

dedni izjavi pritožnikov.