VSL sklep I Cpg 909/2004
ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CPG.909.2004Področje: statusno pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–2▾
Jedro povzetek sodišča
Položaj (univerzalnega) pravnega naslednika, s katerim sodišče
nadaljuje prekinjeni postopek (prim. zgoraj), po prepričanju
pritožbenega sodišča ne more biti odvisen od časovne omejitve, ki jo
omenja pritožnik. Prvič, takšne časovne omejitve ne določa noben
zakon. In drugič, analogija z 2. odst. 394. čl. ZGD ne pride v
poštev. Zgolj dejstvo, ker pravno nasledstvo družbenikov za terjatve
izbrisane družbe ni omejeno z rokom, kot to velja za odgovornost
družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, še ne zadostuje za
sklepanje o obstoju pravne praznine, ki bi jo bilo treba zapolniti z
rokom iz 2. odst. 394. čl. ZGD. Glede trditev o favoriziranju pravnih
naslednikov družb, izbrisanih po ZFPPod, kot upnikov v razmerju do
upnikov, ki uveljavljajo svoje terjatve iz naslova odgovornosti prvih
za obveznosti izbrisane družbe pa pritožbeno sodišče napotuje na
odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 (Ur. l.
RS 93/2002). Iz te odločbe sledi, da Ustavno sodišče ni razveljavilo
4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod, ki napotuje na uporabo 394. čl. ZGD
(prim. 2. tč. izreka cit. odločbe), pač pa je razveljavilo 36. čl.
ZFPPod (3. tč. izreka cit odločbe) ter posledično v obrazložitvi
pravni položaj družbenikov izbrisane gospodarske družbe opredelilo
kot univerzalno pravno nasledstvo (prim. 61. in 77. odstavek
obrazložitve cit. odločbe).
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je
pravna naslednica izbrisane gospodarske družbe 15.4.2004 prevzela
pravdo in da se prekinjeni postopek s tem dnem nadaljuje.
Proti sklepu sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena
stranka. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge.
Pritožba ni utemeljena.
Iz podatkov spisa res ni razvidno, da bi I.S. reagirala na poziv
sodišča, naj prevzame pravdo, kot to trdi pritožnik. Vendar 1. odst.
208čl. ZPP določa, da se postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega
izmed razlogov, navedenih v 1. do 4. točki 205. čl. ZPP, nadaljuje
tudi, ko sodnik povabi pravne naslednike pravne osebe, naj postopek
prevzamejo. Prav to pa je sodišče storilo s sklepom z dne 9.4.2004,
ki ga je I.S. prejela 15. aprila 2004. Iz doslej razloženega sledi,
da po ZPP nadaljevanje postopka s pravnim naslednikom pravne osebe ni
odvisno od izjave volje le-tega.
Položaj (univerzalnega) pravnega naslednika, s katerim sodišče
nadaljuje prekinjeni postopek (prim. zgoraj), po prepričanju
pritožbenega sodišča ne more biti odvisen od časovne omejitve, ki jo
omenja pritožnik. Prvič, takšne časovne omejitve ne določa noben
zakon. In drugič, analogija z 2. odst. 394. čl. ZGD ne pride v
poštev. Zgolj dejstvo, ker pravno nasledstvo družbenikov za terjatve
izbrisane družbe ni omejeno z rokom, kot to velja za odgovornost
družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, še ne zadostuje za
sklepanje o obstoju pravne praznine, ki bi jo bilo treba zapolniti z
rokom iz 2. odst. 394. čl. ZGD. Glede trditev o favoriziranju pravnih
naslednikov družb, izbrisanih po ZFPPod, kot upnikov v razmerju do
upnikov, ki uveljavljajo svoje terjatve iz naslova odgovornosti prvih
za obveznosti izbrisane družbe pa pritožbeno sodišče napotuje na
odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 (Ur. l.
RS 93/2002). Iz te odločbe sledi, da Ustavno sodišče ni razveljavilo
4in 5. odst. 27. čl. ZFPPod, ki napotuje na uporabo 394. čl. ZGD
(prim. 2. tč. izreka cit. odločbe), pač pa je razveljavilo 36. čl.
ZFPPod (3. tč. izreka cit odločbe) ter posledično v obrazložitvi
pravni položaj družbenikov izbrisane gospodarske družbe opredelilo
kot univerzalno pravno nasledstvo (prim. 61. in 77. odstavek
obrazložitve cit. odločbe).
Ker je bila I.S. družbenica izbrisane prvotne tožeče stranke, česar
pritožnik niti ne izpodbija, je sodišče prve stopnje tako postopalo
pravilno, ko je odločilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje z njo,
kot pravno naslednico izbrisane gospodarske družbe.
Izrecno uveljavljani pritožbeni razlog tako niso podani. Ker niso
podani niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni
dolžnosti, je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka
sklepa (2. tč. 365. čl. ZPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑