VSL sklep III Cp 2051/2005

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

S sklepom se je sodišče prve stopnje izršilni postopek proti dolžniku

J.S. s.p. nadaljevalo z dolžnikom J.S..

Zoper navedeni sklep se pritožuje dolžnik. Uveljavlja vse pritožbene

razloge. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa

razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Poudarja, da bi moral upnik svojo terjatev priglasiti v stečajnem

postopku. Z objavo v Uradnem listu je postal sklep o uvedbi in

zaključku stečajnega postopka nad dolžnikom - samostojnim podjetnikom

splošno znano dejstvo. Zato bi moralo tudi sodišče v tej izvršilni

zadevi ustaviti izvršilni postopek po uradni dolžnosti, saj dolžnik

zaradi stečaja ni več obstajal, o pravnem nasledstvu pa ni mogoče

govoriti. Ker upnik v stečajnem postopku ni priglasil terjatve je ta

prenehala obstajati. Tudi ni zakonske podlage, da se pozove upnika na

spremembo predloga za izvršbo oziroma da se imenuje drugega dolžnika.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz vsebine

njegove pritožbe pa je razvidno, da meni, da je sklep sodišča prve

stopnje materialnopravno nepravilen. Zato je trditvena podlaga

pritožbe terjala zgolj materialnopravno oceno izpodbijanega sklepa,

po uradni dolžnosti pa je moralo pritožbeno sodišče paziti še na to

ali morda obstojijo bistvene kršitve določb pravdnega postopka

naštete v 2. odstavku 350. člena ZPP. Teh pritožbeno sodišče ni

ugotovilo, pritrdilo pa je tudi pravilni materialnopravni presoji

prvostopenjskega sodišča.

Pritožbeno sodišče je že v svojem sklepu z dne 1.9.2004, opr.štev.

III Cp 1375/2004 pojasnilo, da je samostojni podjetnik v skladu z

določbo 7. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS štev. 30/93

in naslednji) fizična in ne pravna oseba, kar pomeni, da dolžnik -

samostojni podjetnik po zaključku stečaja preneha "le" kot nosilec

samostojne dejavnosti, deluje pa naprej kot fizična oseba. V

konkretnem primeru gre torej le za nastalo pomanjkljivost v označitvi

dolžnika, ki jo je mogoče odpraviti in nadaljevati postopek zoper

pravilno označenega dolžnika. Prav to pa je pravilno storilo sodišče

prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom potem ko je upnik označil

ime dolžnika tako, da je izpustil iz navedbe imena oznako s.p.,

nadaljevalo izvršbo proti dolžniku kot zgolj fizični osebi in ne kot

samostojnemu podjetniku. Gre ob povedanem za nadaljevanje pravne

subjektivitete dolžnika kot fizične osebe, ki ni terjala ustavitev

tega izvršilnega postopka, za katero se zavzema neutemeljeno

pritožnik, temveč ukrepanje na podlagi določbe 81. člena ZPP v zvezi

s 15. členom ZIZ, po kateri v primeru ko sodišče ugotovi, da tisti,

ki nastopa kot stranka (v konkretnem primeru prej dolžnik kot

samostojni podjetnik) ne more biti stranka, zahteva da se ta

pomanjkljivost odpravi. Ker je torej prvotni dolžnik kot samostojni

podjetnik prenehal obstajati, je bila z navedbo dolžnika kot zgolj

fizične osebe ta pomanjkljivost odpravljena z ustrezno popravo

njegovega imena in izpodbijani sklep utemeljeno izdan.

Glede na obrazloženo pa se po drugi strani izkaže kot neutemeljena

tudi pritožbena zahteva, da bi moral upnik prijaviti svojo terjatev v

stečajnem postopku in izpodbijati sklep o uvedbi in zaključku

stečajnega postopka, da bi si zagotovil poplačilo terjatve, kot še

zmotno misli pritožnik. Stečajni postopek se je namreč začel in takoj

zaključil zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika in ne kot zgolj

fizično osebo, ki ni prenehala obstajati. Nadaljevanje postopka zoper

dolžnika kot fizično osebo sicer predstavlja okoliščino, ki ima res

lahko posledično materialnopravne omejitve v okviru presoje ali je

upnikova terjatev prešla iz samostojnega podjetnika na dolžnika, kot

fizično osebo. Če pa je dolžnik kot samostojni podjetnik prevzel

obveznost, ki ne izvira iz medsebojnega razmerja strank v zvezi s

poslovno dejavnostjo samostojnega podjetnika (nastale na primer v

zvezi z zasebnimi potrebami dolžnika), potem se ne more uspešno

sklicevati na to, da je ni dolžan poplačati tudi potem, ko je bil kot

samostojni podjetnik izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov. V

nasprotnem primeru - če gre torej za takšne obveznosti, ki so bile

vezane zgolj na dejavnost samostojnega podjetnika oz. so nastale v

zvezi s takšno dejavnostjo, pa ne odgovarja za terjatev uveljavljano

v tem izvršilnem postopku. Takšno materialnopravno nasledstvo

dolžnika za dolgove izbrisanega samostojnega podjetnika namreč

preprečujejo določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in

likvidaciji oziroma ureditev stečaja, ki tudi v primeru stečaja nad

samostojnim podjetnikom s pravnomočnim zaključkom stečajnega postopka

izčrpa njegovo odgovornost za dolgove (primerjaj zlasti določbi 4.

člena in 4. odstavka 104. člena ZPPSL). Vendar pa je presoja teh

vprašanj vselej pridržana prvostopnemu sodišču, če dolžnik

uveljavlja vsebinsko ugovorna razloga v smislu 8. in 12. točke 55.

člena ZPP (da je terjatev s pravnomočnim zaključkom stečajnega

postopka prenehala oziroma da ni prešla nanj kot zgolj fizično

osebo). Šele ugotovitev o neobstoju materialnopravne legitimacije

dolžnika lahko ob ustreznih trditvah pomeni posledično neobstoj tudi

procesne legitimacije dolžnika kot zgolj fizične osebe, kar bi šele

omogočalo razveljavitev izdanega sklepa o izvršbi.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem moralo pritožbo zavrniti in

izpodbijani sklep potrditi (2. točka 1. odstavka 365.člena ZPP v

zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).