VSK sklep Kp 494/2005

Pritožbi zagovornika obdolženega H. A., ki se izdaja za G. C., se ugodi, izpodbijani sklep r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Senat sodišča prve stopnje (6. odst. 25. čl. ZKP) je z izpodbijanim sklepom ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za izročitev obd. A. H., ki se izdaja za G. C., rojen 1.5.1968, državljana Turčije, zaradi kaznivih dejanj soudeležbe pri ponovljenem in tajnem uvajanju tujcev izven Evropske skupnosti v Italijo po čl. 81, 110 in čl. 10 KZ Republike Italije, o katerih se vodi kazenski postopek pred Sodiščem v Trstu pod opr. št. N.2649/2002 R.G.N.R. in opr. št. N.3542/2002 R.G.G.I.P.

Zoper sklep se pritožuje obdolženčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Zagovornikovi pritožbeni navedbi, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa tako pomanjkljiva, da se sprejete odločitve ne da preizkusiti, je treba pritrditi. Za izročitev tujca na prošnjo tuje države, morajo biti kumulativno izpolnjeni pogoji, navedeni v 522. čl. ZKP. Takoj, ko le kateri od teh ni izpolnjen, je izročitev izključena. Sklep, s katerim sodišče ugotovi, da so izpolnjeni zahtevani pogoji, je tako po vsebini kot obliki, ki mu jo daje zakon, pravi sklep, zoper katerega je dopustna pritožba in ne le mišljenje sodišča. Čeprav se z njim ne odloča o sami stvari (izročitvi) pa se z njim meritorno ugotavlja, da so izpolnjene zakonske predpostavke za izročitev. Glede na navedeno ima prav pritožnik, da morajo razlogi sklepa obsegati podlago, na kateri je sodišče zasnovalo ugotovitev, da je posamezni pogoj izpolnjen in jo v odločilnem obsegu predstaviti. Tako zgolj zapis sodišča v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je bilo kaznivo dejanje, zaradi storitve katerega se zahteva izročitev, storjeno v Republiki Italiji oz. na njenem ozemlju, ne zadošča. Ni namreč določno razvidno, kot utemeljeno izpostavlja zagovornik, kakšno ravnanje se obdolžencu v opisu dejanja sploh očita ter kdaj in kje je v njem opredeljeno, da je bilo storjeno. Po 2. tč. 522. čl. ZKP je pogoj za izročitev, da dejanje, zaradi katerega se zahteva izročitev, ni bilo storjeno na ozemlju Republike Slovenije, zoper njo ali njenega državljana. Po 1. odst. 10. čl. KZ pa je kaznivo dejanje izvršeno tako na kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, kjer je nastala prepovedana posledica. Da bi bilo mogoče preveriti v izpodbijanem sklepu zapisano navedbo, da je izpolnjen tudi ta pogoj, bi bilo sodišče dolžno v obrazložitvi povzeti opis očitanega kaznivega dejanja saj v tistem delu, v katerem je opredeljeno kje je obdolženec deloval oz. kje so nastale posledice njegovega ravnanja. Gre za eno od pomembnih okoliščin, ki ima v primeru, da ne ustreza zahtevi opredeljeni v 2. tč. 522. čl. ZKP, kljub morebitni izpolnjenosti vseh ostalih pogojev, za posledico odločitev po 1. odst. 527. čl. ZKP.

V skladu z navedenim se izkaže, da je treba pritožbi zagovornika obd. H. A., ki se izdaja za G. C., ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter na podlagi 3. odst. 402. čl. ZKP zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v novo odločitev.