VSK sklep I Cp 979/2004

Pritožbi se ugodi, pobijani sklep se v točki 1 r a z v e l j a v i, v točki 2 pa s p r e m e n i tako, da se pravilno glasi:
"Pravdni postopek, ki je miroval od 10.05.2004, se z dnem 07.09.2004 nadaljuje."

S pobijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo A.S. proti D.S. štelo za umaknjeno (točka 1) ter odločilo, da se pravdni postopek po nasprotni tožbi D. S. proti A.S., ki je miroval od 10.05.2004, nadaljuje (točka 2).

Proti temu sklepu se pravočasno, po svojem pooblaščencu, pritožuje tožnica in ga iz vseh pritožbenih razlogov izpodbija v točki 1 izreka. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje obravnavanje. Navaja, da je do prekinitve postopka v celoti prišlo s sporazumom med pravdnima strankama in zadošča za nadaljevanje celotnega postopka izjava ene ali druge stranke. Postopek po tožbi in nasprotni tožbi je namreč enovit postopek in ga ni možno ločevati, kot to poskuša toženec in sodišče prve stopnje, to pa iz razloga, ker je do celotne prekinitve prišlo s sporazumom. Sodišče je tudi oba zahtevka združilo v skupno obravnavanje in torej zadošča izjava ene stranke zato, da se nadaljuje celoten postopek in ne samo del, ki ga zaobsega v danem primeru nasprotna tožba. Toženec se je strinjal z mirovanjem v celoti in to v soglasju s tožnico, zato ne more enostransko predlagati nadaljevanja le dela postopka v obsegu nasprotne tožbe.

Pritožba je utemeljena.

Tožnica najprej navaja, da izpodbija sklep v točki 1 izreka, iz obrazložitve pa je razvidno, da se pritožuje tudi zoper odločitev iz točke 2 izreka, zato je pritožbeno sodišče preizkusilo celoten sklep.

Podatki spisa kažejo, da je bil v tej zadevi postopek po tožbi in nasprotni tožbi združen v enotno obravnavanje s sklepom z dne 10.10.2001. Dne 10.05.2004 sta se stranki sporazumeli o mirovanju postopka, toženec pa je dne 07.09.2004 predlagal, da se postopek nadaljuje le po nasprotni tožbi. Sodišče prve stopnje je takemu predlogu nekritično sledilo, tožbo tožnice štelo za umaknjeno, pravdni postopek po nasprotni tožbi pa nadaljevalo. Ker sta bili zadevi združeni v enotno obravnavanje, je tako postopanje prvostopenjskega sodišča nezakonito. Toženec je z vložitvijo predloga za nadaljevanje postopka (čeprav le v delu, ki se nanaša na nasprotno tožbo) povzročil nadaljevanje celega postopka in ne le tistega dela, ki mu je v korist. Za tako postopanje sodišče prve stopnje ni imelo podlage v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), zato je pritožbeno sodišče pobijani sklep v točki 1 razveljavilo, v točki 2 pa ga spremenilo tako, da se pravdni postopek, ki je miroval od 10.05.2004, z dnem 07.09.2004, nadaljuje (3.tč. 365.čl. ZPP).