VSL sklep R 164/2004

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Okrajno sodišče v Kranju se je s sklepom z dne 02.08.2004 izreklo za

krajevno nepristojno in sklenilo, da bo zadevo po pravnomočnosti

sklepa odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani, ki je

krajevno pristojno. V obrazložitvi je navedlo, da je glede na umik

izvršilnega predloga glede nepremičnine, ki spada v pristojnost

Okrajnega sodišča v Kranju, v predlogu navedena le še nepremičnina,

ki pa leži na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, zato je to,

glede na določeno izključno pristojnosti, pristojno za odločanje.

Okrajno sodišče v Ljubljani je po prejemu zadeve sprožilo spor o

pristojnosti, saj meni, da ni krajevno pristojno za odločanje v

obravnavani zadevi. Navaja, da se krajevna pristojnost presoja po

okoliščinah, ki obstajajo v času vložitve predloga za izvršbo, saj se

v izvršilnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, konkretno 17.

člena. Morebitna sprememba okoliščin, na katere se opira krajevna

pristojnost sodišča, med postopkom ne vpliva na krajevno pristojnost

sodišča, zato je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče

v Kranju.

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

V izvršilnem postopku se na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in

zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98, s kasnejšimi spremembami in

dopolnitvami, v nadaljevanju ZIZ) smiselno uporabljajo določbe Zakona

o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno

besedilo, v nadaljevanju ZPP). Tako 22. člen ZPP (smiselno) določa,

da se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor dolžnika

(1. odstavek), ki ga ta poda najkasneje v ugovoru zoper sklep o

izvršbi, po uradni dolžnosti pa le, kadar je kakšno drugo sodišče

izključno krajevno pristojno, in sicer ob predhodnem preizkusu

predloga za izvršbo. Z drugimi besedami: če ni podana izključna

pristojnost kakšnega sodišča in dolžnik ne ugovarja, se sodišče samo

(tj. po uradni dolžnosti) sploh ne more izreči za krajevno

nepristojno. Če pa je izključna pristojnost določena, se sodišče

lahko samo izreče za krajevno nepristojno, vendar mora to storiti ob

predhodnem preizkusu predloga za izvršbo oziroma po stališču sodne

prakse najkasneje do izdaje sklepa o izvršbi (glej npr. odločitev

Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. III R 33/00).

ZIZ v 2. odstavku 35. člena določa, da je v primeru, če je upnik za

izvršbo predlagal več sredstev ali več predmetov, krajevno pristojno

za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za

odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Izjemo določa 3.

odstavek: če je med predlaganimi izvršilnimi sredstvi izvršba na

nepremičnine, je izključno krajevno pristojno sodišče, ki je

pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Določbo 35. člena

dopolnjuje 166. člen ZIZ, ki določa, da je v primeru, če

nepremičnine ležijo na območju različnih sodišč, krajevno pristojno

za dovolitev izvršbe in za samo izvršbo tisto sodišče, na območju

katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za

izvršbo navedena na prvem mestu.

V obravnavani zadevi je upnik predlagal štiri izvršilna sredstva, kot

četrto navedeno je predlagal izvršbo na dve nepremičnini, prvo, ki

leži na območju Okrajnega sodišča v Kranju, in drugo z območja

Okrajnega sodišča v Ljubljani. Ker je upnik predlog za izvršbo glede

nepremičnine, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Kranju, umaknil,

je glede na preostala navedena sredstva za določanje krajevne

pristojnosti potrebno uporabiti 3. odstavek 35. člena ZIZ, ki določa

izključno krajevno pristojnost po legi nepremičnine, torej Okrajnega

sodišča v Ljubljani. Ker je upnik predlog za izvršbo na nepremičnino

z območja Okrajnega sodišča v Kranju umaknil še pred izdajo sklepa o

izvršbi, se je Okrajno sodišče v Kranju glede na določbo 2. odstavka

22člena še "pravočasno" izreklo za krajevno nepristojno in ravnalo

pravilno, ko je zadevo odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v

Ljubljani.