VSK sklep I Cpg 334/2004

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v delu, v katerem je tožbeni zahtevek zavrnjen in sklep o izvršbi razveljavljen ter v izreku o pravdnih stroških r a z v e l j a v i in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Izrek o stroških pritožbenega postopka je del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje, potem ko je skrčitev tožbenega zahtevka za znesek 834.786,90 SIT vzelo na znanje in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v A. opr. št. Ig 00/00163 z dne 04.12.2000 v tem delu razveljavilo, odločilo, da se v preostalem delu za znesek glavnice 1.424.373,34 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov 1.366.313,10 SIT od 22.09.1999, od zneska 56.718,89 SIT in 1.341.035,00 SIT od dneva vložitve izvršilnega predloga dalje do plačila, to je od 30.08.2000 ter plačila izvršilni stroškov v višini 92.929,20 SIT kot neutemeljen zavrne ter navedeni sklep o izvršbi razveljavi. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi v znesku 402.211,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila v roku osmih dni pod izvršbo.

Zoper to sodbo se v delu, v katerem je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 1.odst. 338.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je iz izpovedb prič I.P., S.B. in predstavnika tožeče stranke D.S. razvidno, da je bilo potrebno čimhitreje položiti keramiko, pri čemer podlaga ni bila kvalitetno narejena, na to pa so opozarjale predstavnike tožene stranke vse tri navedene priče. Zato je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je svojo odločitev oprlo na 606.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki govori o prevzemnikovih obveznostih pri napaki materiala in zaključilo, da tožeča stranka kot prevzemnik posla ni pravilno opozorila toženo stranko kot naročnika na napake materiala, ki mu ga je naročnik izročil in zato odgovarja za škodo. Kot rečeno, pa je tožeča stranka na napake toženo opozorila. Neutemeljen pa je očitek sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka morala odkloniti izvedbo del ter razdreti pogodbo, če je menila, da gre za napake na tlakih, na katere so se ploščice polagale, ki ne bi omogočale pravilne izvedbe del. Da je imel tlak napake, pa je potrdil tudi izvedenec, ki je celo ocenil odgovornost za napake na okvirno 50% proti 50% med tožečo in toženo stranko. Tudi ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da izvedenec ni odgovoril na vprašanje, za koliko bi bili takšni tlaki manj vredni. Izvedenec je namreč podal tudi mnenje v tej smeri.

Tožena stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo v izpodbijanem delu.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v delu, v katerem je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo in sklep o izvršbi zaradi tega razveljavilo, zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi tega pa tudi ni ugotavljalo dejanskega stanja glede bistvenih okoliščin spora. Sodišče prve stopnje je sicer ravnalo pravilno, ko je za presojo primera uporabilo določilo 606.čl. ZOR, vendar pa je navedene določbe uporabilo nepravilno. Po 1.odst. 606.čl. ZOR je prevzemnik posla dolžan opozoriti naročnika na napake materiala, ki mu ga je naročnik izročil, kar jih je opazil ali moral opaziti, ker sicer odgovarja za škodo. V pritožbi pa tožnik utemeljeno opozarja na to, da so zaslišane priče I.P., S.B. in D.S. kot direktor tožeče stranke skladno izpovedali, da so bili tlaki neravni, v kar niti sodišče prve stopnje ne dvomi, kot to izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, in da so tudi večkrat opozarjali A.L. na te napake tlakov, ta pa naj bi jim vedno dejal, da je potrebno z deli nadaljevati ne glede na podlago in dela končati. S tega stališča ni sprejemljiva ugotovitev sodišča prve stopnje, češ da tožeča stranka toženo stranko na napako betonskih tlakov ni opozorila. Sodišče prve stopnje samo ugotavlja v obrazložitvi, da iz izpovedi prič sicer izhaja, da so pooblaščenega predstavnika toženca A.L. opozarjali na napake v betonskem tlaku, ker pa jim je dejal naj nadaljujejo z delom in se ne ozirajo na napake, so dejansko z delom nadaljevali. S takim ravnanjem pa niso mogli prenesti odgovornosti na naročnika, to je toženo stranko. Ker pa je bilo očitno, da bo položena keramika neravna, ker podlaga ni primerna za polaganje keramike, so imeli možnost odkloniti izvedbo del in razdreti pogodbo. Če pa je tožeča stranka toženo stranko na napake opozorila in je tožena stranka dala tožeči stranki navodila, naj z deli nadaljuje, je po 2.odst. 606.čl. ZOR prevzemnik del, to je tožeča stranka, dolžan ravnati po zahtevi naročnika, lahko pa pogodbo razdre v primeru, če je očitno, da material ni primeren za naročeno delo, ali če bi izdelava iz zahtevanega materiala lahko škodila prevzemnikovemu ugledu. To pomeni, da je razdrtje pogodbe le možnost, ki jo prevzemnik del lahko izkoristi, ne pa obveznost. Obveznost pa je, da na napake opozori in če naročnik kljub napakam zahteva, da se dela nadaljujejo, z deli lahko nadaljuje, odgovornost za nastalo škodo pa s tem prevali prevzemnik del na naročnika. Glede na nasprotje med tem, ko sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožeča stranka toženo opozarjala na napake in je predstavnik tožene zahteval nadaljevanje z deli, obenem pa zaključuje, da naj bi tožeča stranka ne opozorila toženo stranko pravilno na napake tlakov, pa gre dejansko tudi za kršitev določb pravdnega postopka po 14.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP, ki ima nujno za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe.

Pri ponovnem odločanju naj sodišče prve stopnje odpravi nasprotje, na katero je opozorjeno v obrazložitvi. Če bo ugotovilo, da je tožeča stranka toženo opozorila na napake, ta pa ji je dala navodilo, da naj z deli nadaljuje, naj razišče tudi okoliščine, povezane z višino zahtevka, nato pa o zahtevku ponovno odloči.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3.odst. 165.čl. ZPP.