VSL sklep I Kp 1669/2004

Pritožbi obtoženčevega zagovornika se ugodi in se izpodbijana sodba
razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Novem mestu obtoženega

A. M. spoznalo za krivega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po

I. odstavku 134. člena KZ. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu

je določilo kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta.

Oškodovanca je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

Obtožencu pa je naložilo v plačilo stroške postopka, določene v

povprečnini 60.000,00 SIT.

Zoper navedeno sodbo sta se pritožila državna tožilka zaradi odločbe

o kazni in je predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve

stopnje spremeni tako, da obtožencu določi v okviru pogojne obsodbe

daljšo zaporno kazen in tudi daljšo preizkusno dobo in zagovornik

obtoženega zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da

pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, napadeno sodbo spremeni tako, da

obtoženega oprosti, podrejeno pa, da napadeno sodbo razveljavi in

vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višja državna tožilka S. P. iz Vrhovnega državnega tožilstva

Republike Slovenije pa je predlagala zavrnitev pritožbe

obtoženečevega zagovornika in ugoditev pritožbi državnega tožilca.

Zagovornik obtoženega je podal odgovor na predlog višje državne

tožilke in predlagal tako kot v pritožbi.

Pritožba zagovornika obtoženca je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zagovornik obtoženega upravičeno

uveljavlja pritožbeni razlog nepopolno in zmotno ugotovljenega

dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je namreč neutemeljeno

zavrnilo zaslišanje priče M. M., ki ga je sprva vabilo na zaslišanje

tako v preiskavi kot na glavni obravnavi, potem pa le ugotovilo, da

nobena od strank neposrednega zaslišanja ni predlagala. Namreč ob

spremembi obtožbe s strani tožilca glede časovne opredelitve dejanja

in ob upoštevanju izvedeniškega mnenja, ki dopušča nastanek poškodbe,

kot jo je utrpel oškodovanec tudi ob prometni nesreči in izkazano

verjetnostjo, da je do prometne nesreče dejansko prišlo (zagovor

obtoženega potrjen z izpovedbo I. in V. M.), bi sodišče prve stopnje

moralo z zaslišanjem priče, na katero opozarja pritožnik, ugotoviti

ali je do prometne nesreče dejansko prišlo in ali ni oškodovanec

morda v prometni nesreči utrpel ugotovljeno poškodbo. Pritožnik

namreč upravičeno opozarja tudi, da izvedeni dokazni postopek kaže na

to, da je verjetno preteklo od trenutka, ko je oškodovanec zapustil

lokal, v katerem naj bi mu obtoženi povzročil zatrjevano poškodbo in

trenutka, ko je bil pregledan v zdravstvenem domu, več časa, kot je

to potrebno za pot brez postankov. Poleg tega je bila priča, na

katero opozarja pritožnik (M. M.) neposreden povod za prepir, kot to

ugotavlja sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi. Pritožbeno

sodišče ugotavlja, da so torej zaključki sodišča prve stopnje vsaj

preuranjeni. Izkazana je velika verjetnost, da je oškodovanec

poškodbo lahko utrpel tudi drugje in ne zaradi ravnanja obtoženca.

Zato je pritožbeno sodišče pritožbi obtoženčevega zagovornika ugodilo

in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve

stopnje v novo odločanje.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponoviti že

izvedene dokaze, poleg tega pa zaslišati tudi pričo M. M. in pa v

pritožbi navedeno pričo M. F., imenovanega Č., ki naj bi bil tudi

eden od udeležencev prometne nesreče, na katero je opozarjal

obtoženec že v svojem zagovoru. V kolikor bo sodišče prve stopnje

ugotovilo, da je prišlo dejansko do prometne nesreče z vozilom, v

katerem se je nahajal tudi oškodovanec, pa bo moralo ugotoviti tudi,

ali ni oškodovanec zadobil poškodbe v prometni nesreči, kar dopušča

tudi izvedenec travmatolog. V kolikor pa bo to sodišče prve stopnje

izključilo, pa bo seveda moralo oceniti, ali oškodovanec ni zadobil

poškodbe zaradi padca, ki naj bi bil posledica odrinjenja s strani

obtoženca kot izpovedujejo priče V. M., B. A. in I. M. Zatrjevanje

sodišča prve stopnje, da gre za pristranske priče, katerih izpovedi

se v bistvenih delih razlikujejo pa je neprepričljivo in bo moralo

sodišče prve stopnje te dokaze v povezavi z drugimi dokazi v

ponovljenem postopku kritičneje oceniti.

Glede na odločitev pritožbenega sodišča pa se sodišče druge stopnje

ni moglo spuščati v utemeljenost pritožbe državne tožilke.