VSL sklep II Cp 1421/2004
ECLI:SI:VSLJ:2005:II.CP.1421.2004Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–2▾
Jedro povzetek sodišča
Ker sta tožnik in njegova žena brezposelna, ker nimata premoženja,
ker tožnik ni upravičen do denarnega nadomestila, ker je (bil) edini
prihodek družine denarna socialna pomoč v znesku 87.044,00 SIT
mesečno, upoštevaje vrednost spornega predmeta 2.063.688,00, so
izpolnjeni pogoji za njegovo oprostitev plačila stroškov postopka po
določbah prvega in petega odstavka 168. člnea ZPP.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se
tožnika oprosti plačila stroškov postopka.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožnikov predlog za
oprostitev stroškov postopka zavrnilo.
Zoper sklep se tožnik pravočasno pritožuje zaradi nepravilne
ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in
zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče
pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za
oprostitev stroškov ugodi. Navaja, da sklep ne izhaja iz dejanskih
podatkov, temveč predvideva, da naj bi tožnik imel neke dohodke, ki
pa jih očitno skriva. Temu pa ni tako. Tožnik ni nikoli zatrjeval, da
je lastnik stanovanjske hiše, kar prav tako tudi ne izhaja iz
podatkov v spisu. Zelo vprašljivo je, ali bi si tožnik res lahko
poiskal delo. Splošno znano je, da 46 let starega človeka v današnjih
časih ravno ne vabijo v službo. Tožnik bi si z veseljem poiskal
službo, če bi jo lahko dobil. Tožnik je brezposeln in tudi ne prejema
denarnega nadomestila.
Pritožba je utemeljena.
Napačna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik navajal, da
je lastnik stanovanjske hiše, v kateri živi z družino. V predlogu za
oprostitev plačila stroškov postopka je zatrjeval, da nima premoženja
(list. št. 58), v vlogi list. št. 65 pa je pojasnil, da živi v hiši
svojih otrok. Tudi iz dopisa Centra za socialno delo Grosuplje (list.
št. 61) izhaja, da je tožnik v svoji vlogi za dodelitev denarne
socialne pomoči navajal, da je lastnica hiše, v kateri živi, njegova
hčerka. Ni torej sprejemljiv zaključek sodišča prve stopnje, da je
(tudi) v tožnikovem primeru uradna evidenca, ki izkazuje, da tožnik
nima premoženja, nepopolna, če sam navaja, da je lastnik stanovanjske
hiše. Po stanju ob odločanju sodišča prve stopnje, je torej potrebno
upoštevati, da tožnik nima premoženja. Ostale ugotovitve sodišča prve
stopnje so: da je tožnik brez dela že od junija 2001; da ni upravičen
do denarnega nadomestila; da tudi tožnikova žena ni zaposlena; da sta
otroka polnoletna; da je hči do oktobra 2003 dobivala otroški
dodatek, nato pa ji je bilo izplačilo ustavljeno, ker ni predložila
potrdila o šolanju; da je bila družini za čas od vključno septembra
do novembra 2003 odobrena denarna socialna pomoč v mesečnem znesku
87.044,00 SIT.
Ob teh dejstvih je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da
tožnikov predlog za oprostitev plačila stroškov postopka zavrne.
Sodišče oprosti plačila stroškov postopkov stranko, ki po svojem
splošnem premoženjskem stanju ne zmore teh stroškov brez škode za
nujno preživljanje sebe in svoje družine; pri odločanju mora sodišče
skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa mora upoštevati vrednost
spornega predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja in dohodke
ter premoženje, ki ga imajo stranka in njeni družinski člani (1. in
5odstavek 168. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ob
izkazanem dejstvu, da ne tožnik in ne njegova žena nimata nikakršnega
premoženja in da je (bil) njun edini prihodek denarno nadomestilo v
višini 87.000,00 SIT mesečno (če se preživljanja polnoletnih otrok ne
upošteva), upoštevaje vrednost spornega predmeta, je edino mogoče
zaključiti, da tožnik plačila stroškov tega postopka (2. odstavek
168člena ZPP) ne zmore brez škode za nujno preživljanje sebe in
svoje družine (najmanj še svoje žene). Takšnega zaključka ne more
spremeniti pavšalna ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi si tožnik
že moral poiskati novo zaposlitev, enako tudi ne hipotetična
razglabljanja sodišča prve stopnje, ki z dokazi ni podprto, da imata
tožnik in njegova žena nedvomno še kakšne druge prihodke, saj družina
z odobreno denarno pomočjo ne bi mogla preživeti.
Ker je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje
materialno pravo (določbi 1. in 5. odstavka 168. člena ZPP, ki sta
materialnopravne narave) napačno uporabilo, je sodišče prve stopnje
pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožnika
oprostilo plačila stroškov postopka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi
s 4. točko 358. člena ZPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑