VSL sklep III Cp 1528/2005

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje
potrdi.

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje kot

neutemeljenega zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi.

Dolžnik se zoper takšen sklep pravočasno laično pritožuje. Navaja, da

prosi za premestitev poravnave računa in da bo ves dolg poravnal

najkasneje v treh tednih, ko bo denar dobil.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi

zavrnilo zato, ker je bil neobrazložen. Dolžnik je namreč v njem

navedel le, da je samohranilec, ker žena ni zaposlena, da s svojo

plačo komaj shaja iz meseca v mesec in da je poleg tega tudi bolan,

da pa bo račune poplačal čimprej.

Po določbah 2. odstavka 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju

(Ur. list RS št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ) mora biti

ugovor obrazložen: v njem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga

utemeljuje in predložiti dokaze, ker se sicer šteje, da je ugovor

neutemeljen. Dolžnik v konkretnem primeru gornji zakonski zahtevi ni

zadostil, zato je njegov ugovor neutemeljen že iz formalnih razlogov.

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ga je zavrnilo.

Ne glede na navedeno pa je treba dolžniku pojasniti, da je mogoče

ugovoru (ki je obrazložen) ugoditi samo, če je vložen iz razlogov, ki

preprečujejo izvršbo in ki so primeroma našteti v 55. členu ZIZ. V

takem primeru sodišče sklep o izvršbi razveljavi in predlog za

izvršbo zavrne. Neugodno premoženjsko stanje, ki ga zatrjuje dolžnik

v konkretnem primeru (in sodišče druge stopnje nima razloga za dvom v

resničnost njegovih trditev) ne predstavlja razloga, ki bi

preprečeval izvršbo. Lahko pa ima za posledico neuspešnost izvršbe in

v posledici te njeno ustavitev, vendar je to relevantno za fazo

sprovajanja izvršbe, ne pa za fazo njene dovolitve, na kar se nanaša

tudi izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje.