VSL sklep III Cp 837/2005

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve
stopnje v nadaljnji postopek.
Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor druge

dolžnice kot prepozen.

Proti sklepu se pritožuje druga dolžnica in graja stališče prvega

sodišča o tem, da je ugovor druge dolžnice, ki ga je v skladu s

stališčem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije vložila na podlagi

56člena ZIZ, prepozen. Ugovor po izteku roka kot izredno pravno

sredstvo ni vezano na rok po vročitvi (v konkretnem primeru) sklepa o

nadaljevanju postopka. Stališča Vrhovnega sodišča Republike Slovenije

po mnenju pritožnice ni mogoče razlagati drugače kot tako, da lahko

dolžnik do konca izvršilnega postopka vloži ugovor na podlagi 56.

člena ZIZ, v katerem uveljavlja, da zaradi svojega statusa kot

pasivnega družbenika obveznosti izbrisane družbe niso prešle nanj. To

izhaja tudi iz 2. odstavka 56. člena ZIZ. S svojo odločitvijo je

sodišče drugi dolžnici odvzelo možnost obravnavanja pred sodičem in s

tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki

2odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ. Sodišče je v

pravnem pouku tudi sicer opozorilo le na pravico do vložitve

pritožbe, če bi bil ugovor v smislu 56. člena ZIZ vezan na rok 8 dni,

bi jo na to moralo opozoriti.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sklep o nadaljevanju

prekinjenega izvršilnega postopka proti družbenikoma po Zakonu o

finančnem poslovanju podjetij izbrisane družbe H d.o.o. postal

pravnomočen, saj se družbenika proti sklepu nista pritožila, prav

tako pa (zaenkrat) tudi nista podala ugovora proti nadaljevanju

izvršbe proti njima z novimi izvršilnimi

sredstvi (v pravnem pouku namreč o tem rednem pravnem sredstvu niti

nista bila poučena).

Pač pa je druga dolžnica M.R. dne 13.1.2005 vložila ugovor na podlagi

56člena ZIZ, ki ga je prvo sodišče zavrglo kot prepoznega. To

odločitev pritožba utemeljeno graja. V sodni praksi (glej načelno

pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Pravna mnenja

I/2003, odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št.

Up-114/03 z dne 8.4.2004, Up-369/03 z dne 20.9.2004, sklep Vrhovnega

sodišča Republike Slovenije, II Ips 301/2004 z dne 11.11.2004) se je

poenotilo stališče o tem, da lahko družbenik po Zakonu o finančnem

poslovanju podjetij izbrisane gospodarske družbe, proti kateri je

bila začeta izvršba, in ki se nadaljuje proti njemu, zatrjuje, da

obveznost, ker je bil pasivni družbenik v smislu odločbe Ustavnega

sodišča Republike Slovenije U-I-135/00, ni prešla nanj, in to kot

ugovor po izteku roka na podlagi 56. člena ZIZ (iz ugovornega razloga

po 12. točki 1. odstavka 55. člena ZIZ). 56. člen ZIZ omogoča podajo

takšnega ugovora vse do konca izvršilnega postopka in je zato zmotno

naziranje prvega sodišča, da ga je mogoče vložiti le v roku 8 dni po

vročitvi sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka proti njemu

(primerjaj že omenjeno odločbo Up-114/03 Ustavnega sodišča Republike

Slovenije). Zaradi zmotnega naziranja je prvo sodišče z zavrženjem

dolžničinega ugovora kot prepoznega dolžnici odvzelo možnost

obravnavanja pred sodiščem (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP v

zvezi s členom 15 ZIZ), saj ji je onemogočilo, da dokaže utemeljenost

ugovora, da za dolgove izbrisane družbe kot pasivna družbenica v

smislu citirane odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije ne

odgovarja.

V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o

ugovoru dolžnice po poteku roka. Odločitev sodišča druge stopnje

temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ,

odločitev o stroških postopka pa na določbi 3. odstavka 165. člena

ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ.