VSL sklep II Cp 1298/2004

Pritožba se zavrne in se v izpodbijani točki III. izreka potrdi sklep
sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo

obseg zapuščine in za njenega zakonitega dediča razglasilo

zapustnikovega ml. sina. Pri tem je med drugim ugotovilo, da dedičeva

skrbnica za poseben primer ni priznala terjatve upnika J. U. iz

naslova pogrebnih stroškov (tč. III. izreka).

Zoper navedeno ugotovitev pod točko III. izreka se pritožuje upnik

J. U. s predlogom, da se razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne v

novo odločanje. Navaja, da je poskrbel za sestavo smrtovnice in ob

tem dal dokumentirane podatke o višini pogrebnih stroškov. Sodišče te

njegove terjatve v skupnem znesku 214.633,00 SIT ter stroškov sedmine

50.000,00 SIT sploh ni obravnavalo in se skrbnica za poseben primer o

njej ni izjasnila. Netočna je torej izpodbijana ugotovitev, da

skrbnica terjatve iz naslova pogrebnih stroškov ni priznala.

Mladoletni dedič oz. njegova mati priznavata, da je te stroške kril

upnik, čeprav to ni bila njegova obveznost, zato mu jih je dedič

dolžan povrniti. Sodišče pa bi predložene dokaze - račune moralo

obravnavati v smislu določbe 167. člena ZD.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 1. odst. 167. člena Zakona o dedovanju (ZD), na katero se

sklicuje pritožba, sodišče res izda odločbo na podlagi uspeha

celotnega obravnavanja predloženih in pridobljenih dokazov. Vendar pa

to velja za odločbo o predmetu zapuščinskega postopka, ki je določen

v 162. členu, to pa je ugotovitev, kdo so pokojnikovi dediči, katero

premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice gredo

dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Povrnitev pogrebnih

stroškov upniku kot sicer možni "drugi osebi" pa ne predstavlja

pravice iz zapuščine v smislu navedenega predpisa, pač pa le terjatev

do zapuščine. Zapuščinsko sodišče zato take terjatve ne obravnava na

podlagi 167. člena ZD. V konkretnem primeru je prvo sodišče očitno

skušalo doseči sporazum o poplačilu uveljavljanih pogrebnih stroškov

kot edine priglašene terjatve, saj sicer v zapisniku na list. št. 18

ne bi bilo ugotovitve, da skrbnica ml. dediču terjatve upnika

zaenkrat ne prizna glede na to, da je v teku (odškodninska) pravda

zoper dediča. Ob taki odklonilni izjavi je po zgoraj obrazloženem

pravilen tudi napotek v razlogih izpodbijanega sklepa, da upnik lahko

svojo terjatev nasproti dediču uveljavlja s posebno tožbo. Ta pa

glede na nesporen njen obstoj, kot ga zatrjuje pritožnik, niti ne bo

potrebna, zlasti v primeru, če izid odškodninske pravde ne bo

povzročil negativne vrednosti zapuščine.

Izpodbijani izrek prvostopenjskega sklepa je pritožbeno sodišče po

povedanem in ko tudi ni našlo uradno upoštevnih kršitev, potrdilo kot

pravilen in zakonit (čl. 365, tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 163 ZD).