VSL sklep II Cp 1856/2005

Pritožbi se ugodi in se izpodbjani sklep razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje za upravitelja

zapuščine postavilo T. A., V. 17, L., začasno K. 30, L., in mu

določilo obseg poslov, ki jih sme opravljati.

Zoper tak sklep se pritožuje zapustnikova vdova T. D., ki v pritožbi

predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani

sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da se ne strinja, da bi bil za

upravitelja postavljen T. A.. Nadalje navaja, da predloga ni prejela

in se o njem ni mogla izjasniti. Upravitelj se postavi v primeru, če

so dediči neznani ali če so neznanega bivališča in v drugih

upravičenih primerih. Skrbnik zapuščine mora biti nevtralna oseba, ki

bo brez lastne koristi skrbel za zapustnikovo premoženje do zaključka

zapuščinskega postopka. V konkretnem primeru je sodišče odločilo na

podlagi enostranskih trditev dedičev. Res da da za upravitelja

zapuščine lahko sodišče postavi tudi enega izmed dedičev, vendar ne

tistega, ki je v sporu z drugimi dediči. Tako kot je sodišče

postavilo za upravitelja A. T., bi laho postavilo tudi zapustnikovo

vdovo, ki je živela z zapustnikom.

Pritožba je utemeljena.

Pravna podlaga za postavitev upravitelja zapuščine so določbe čl.

145/2 Zakona o dedovanju, na katere je oprlo odločitev sodišča prve

stopnje, vendar mora pred tem sodišče opraviti ustrezen postopek in z

dediči razčistiti sporna vprašanja med njimi ter obrazložiti svojo

odločitev, da je mogoč preizkus njegove odločitve. V konkretnem

primeru je sodišče prve stopnje odločilo le na podlagi vloge dedičev,

ki je ni poslalo zapustnikovi vdovi, da se izjasni o njej. S takim

postopanjem je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno

kršitev določb postopka iz drugega odstavka čl. 339 točka 8 ZPP, saj

je zapustnikovi vdovi onemogočilo sodelovanje v postopku. Odločitev

pa tudi ni obrazložena, saj iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj

je T. A. primeren za upravitelja zapuščine in je podana nadaljnja

obsodilna bistvena kršitev določb postopka iz drugega odstavka čl.

339 točka 14 ZPP. Že iz teh razlogov je bilo pritožbi zapustnikove

vdove ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v

ponovno odločanje (čl. 365 tč. 3 ZPP v zvezi s čl. 163 ZD). V novem

odločanju bo moralo sodišče prve stopnje zapustnikovi vdovi omogočiti

sodelovanje v postopku tako, da ji bo vročilo predlog zapustnikovih

sinov in ji dati možnost, da se izjasni o njem. V kolikor med dediči

ne bo soglasja glede postavitve upravnika zapuščine, bo moralo

postaviti kot upravitelja tretjo osebo, saj iz določbe čl. 145/3 ZD

izhaja, da se za upravitelja zapuščine lahko sicer postavi kateri

izmed dedičev, vendar je to le izjema, če je med dediči soglasje in

pa obrazložiti svojo odločitev, da bo mogoč preizkus.