VSL sklep III Cp 802/2005

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor

tretjega in slednjega napotilo na pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe

glede posameznih premičnih stvari.

S posebnim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi predlog za

odlog izvršbe.

Zoper oba sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tretji, ki

v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter

izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njegovemu ugovoru;

podrejeno pa da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno

odločanje. V pritožbi tretji navaja, da sodišče ni preverilo

utemeljenost ugovorov tretjega. Tretji je lastnik predmetov, ki so

bili zarubljeni in je to dokazal z listinami. To bi lahko uogotovilo

že izvršilno sodišče.

V pritožbi zoper sklep s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo

predlog za odlog izvršbe, tretji navaja, da je z predloženimi

listinami dokazal lastništvo na spornih premičninah in bi utrpel

nenadomestljivo škodo z njihovo prodajo, še zlasti, če se upošteva

tudi subjektivna vrednost.

Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora:

Tretji lahko vloži ugovor do konca izvršilnega postopka in v primeru,

da upnik nasprotuje ugovoru sodišče zavrne ugovor (drugi odstavek čl.

64 in čl. 65 ZIZ). Ker je upnica nasprotovala ugovoru tretjega je

sodišče prve stopnje glede na zgoraj citirane določbe ZIZ pravilno

zavrnilo ugovor tretjega in tudi ni imela pooblastila, da preverja

njegovo utemeljenost kot trdi pritožba, niti predložene listine.

O pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe:

Na predlog tretjega, ki je zahteval, da se izvršba na določen predmet

izreče za nedopustno odloži sodišče izvršbo glede tega predmeta, če

tretji izkaže za verjetno, da bi z takojšnjo izvršbo utrpel

nenadomestljivo škodo (prvi odstavek čl. 73 ZIZ). Pravna podlaga za

odlog izvršbe niso določbe čl. 71/1 tč. 9 ZIZ kot trdi v predlogu in

v pritožbi tretji, temveč zgoraj citirane in navedene določbe na

katere je oprlo odločitev sodišča prve stopnje. Ker tretji z ničemer

ne utemeljuje in obrazloži predlog razen, da se sklicuje na tekst

zakona, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavrnilo

njegov predlog, saj nenadomestljiva škoda ni v ničemer

konkretizirana. S trditvami v pritožbi, da bi bilo potrebno

upoštevati tudi subjektivni odnos tretjega do spornih premičnin,

tretji v pritožbi zatrjuje nova dejstva, kar v pritožbenem postopku

ni dovoljeno, saj za to ne navaja nobenega opravičljivega razloga

(prvi odstavek čl. 337 ZPP).

Glede na navedeno je bilo pritožbi zavrniti in potrditi izpodbijana

sklepa (čl. 365 tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).