VSL sodba II Cp 827/2004
ECLI:SI:VSLJ:2005:II.CP.827.2004Področje: obligacijsko pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Kadar je temelj odškodninske odgovornosti krivdna
odgovornost, je dokazno breme o razbremenitvi krivdne odgovornosti na
strani storilca.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da so
tožene stranke nerazdelno dolžne plačati tožeči stranki
znesek 1,302.500,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od
10.12.1998 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške
v višini 31.212,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od
12.1.2004 dalje do plačila. Razen tega je zavrnilo višji
tožbeni zahtevek.
Proti sodbi se pritožuje drugotožena stranka ter uveljavlja
pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega
stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi
navaja, da je sodni izvedenec dr. D.Ž. v svojem mnenju navedel, da je
najverjetnejši vzrok za nastanek poškodb na objektu tožnice
izvlačenje zagatnic ter da obstaja možnost, da se dela pri izvlačenju
zagatnic niso izvajala dovolj pazljivo in je prišlo do prevelikih
dinamičnih učinkov ter posledično poškodb na objektu. Glede na tako
izvedenčevo mnenje ni mogoče sprejeti zaključka prvega sodišča, da je
dokazano, da je podana vzročna zveza med ravnanjem drugotožene
stranke in nastankom poškodb na objektu tožnice, poleg tega pa tudi
ni dokazana krivda drugotožene stranke za nastanek poškodb. Ob
upoštevanju ostalih dejstev in dokazov (izvedensko mnenje M.O.
- fotografije) je sicer dokazano, da je ravnanje drugotožene stranke
oziroma njenega podizvajalca eden izmed vzrokov za nastanek poškodbe
na objektu tožnice, ni pa dokazano, da je izključni in edini vzrok.
Izvedenec dr. D.Ž. izrecno ne navaja, da je vzrok nastanka poškodb
tudi starost objekta, vendar je to dejstvo izkazano z ostalimi
izvedenimi dokazi. To pomeni, da je prvo sodišče zmotno in nepopolno
ugotovilo dejansko stanje, ko v razlogih sodbe navaja, da je (edini)
vzrok za nastanek poškodb izvlačenje zagatnic. Prvo sodišče tako ni
pravilno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo določbe 192.
člena ZOR o deljeni odgovornosti. Pritožnica sodišču druge stopnje
predlaga, da razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču prve
stopnje v novo sojenje.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvo sodišče na
podlagi izvedenih dokazov pravilno in popolno ugotovilo
dejansko stanje o vseh odločilnih okoliščinah ter da je na
tej podlagi tudi materialnopravno pravilno odločilo o
tožbenem zahtevku. O vzročni zvezi med ravnanjem drugotožene
stranke in škodno posledico se je prvo sodišče v zadostni
meri prepričalo na podlagi izvedenskega mnenja dr. D. Ž., ki je
dovolj prepričljivo in jasno povedal, da je vzrok (najverjetnejši)
izvlačenje zagatnic iz gradbene jame glede na to, da so poškodbe na
objektu bile opažene neposredno po izvlačenju teh zagatnic. Po mnenju
izvedenca to delo ni bilo izvedeno dovolj pazljivo, zaradi česar je
prišlo do prevelikih dinamičnih učinkov, ki so neposredno povzročili
poškodbe sten na tožničinem stanovanjskem objektu. Ob tem je tudi
prišlo do posedkov tal in s tem do posredno povzročenih poškodb na
objektu. Dejstvo, da je bilo prav navedeno ravnanje drugotožene
stranke vzrok za nastanek poškodb, potrjuje tudi vsebina zapisniških
ugotovitev z dne 22.4.1998 o stanju tožničinega objekta in o
zapisniških ugotovitvah z dne 21.10.1998 o ogledu poškodb. Gre za
tiste poškodbe na tožničinem stanovanjskem objektu, ki so nastale
zaradi izvajanja del na rekonstrukciji magistralne ceste Brežice -
Bizeljsko - Bistrica ob Sotli, ki pred izvajanjem teh del niso
obstajale na tožničinem objektu. Dejstvo, da je šlo že za okoli sto
let star tožničin objekt in ki naj bi bil neprimerno grajen, pa je
treba upoštevati kot preeksistenčno stanje in zaradi katerega bi
morala drugotožena stranka ravnati še s toliko večjo pazljivostjo, da
na takšnem objektu, kakršen je bil ob začetku rekonstrukcijskih del,
ne bi utrpel poškodb. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da prvo
sodišče ni popolno ugotovilo dejansko stanje glede vzročne zveze za
nastalo škodo, ki naj bi bila deloma tudi na strani tožnice v zvezi s
stanjem njenega objekta ter da naj bi zato zmotno uporabilo
materialno pravo, ker ni uporabilo določb 192. člena ZOR o deljeni
odgovornosti.
Ker je glede na povedano sodišče druge stopnje ugotovilo, da
uveljavljana pritožbena razloga nista podana, je zato na
podlagi 353. člena ZPP zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo
sodišča prve stopnje.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑