VSL sklep II Cp 1268/2003
ECLI:SI:VSLJ:2004:II.CP.1268.2003Področje: civilno procesno pravo, dedno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Dedič nima pravnega interesa za pritožbo proti sklepu o dedovanju, če
v pritožbi trdi le, da poleg ugotovljenega premoženja v zapuščino
spada še drugo premoženje. Lahko predlaga izdajo dodatnega sklepa o
dedovanju, ko je sklep o dedovanju pravnomočen.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo
obseg zapuščine, prav tako pa je ugotovilo, kdo so zapustničini
dediči.
Proti sklepu vlaga pritožbo ter predlog za izdajo dodatnega sklepa o
dedovanju dedič A.Š.. Pritožuje se zaradi nepopolno ugotovljenega
dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga
razveljavitev sklepa. Podrejeno predlaga izdajo dopolnilnega sklepa v
dedovanju. Navaja, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje,
ker je zapustnica poleg v sklepu o dedovanju navedene nepremičnine
razpolagala tudi z drugim premoženjem. Imela je hranilno knjižico pri
banki A d.d., prav tako pa tudi vezana denarna sredstva. V
ponovljenem postopku bi bilo treba opraviti poizvedbe pri banki o
sredstvih, ki jih je imela zapustnica ter navedeno premoženje
upoštevati pri izdaji novega sklepa o dedovanju. Razpolagala je tudi
z neizplačanimi pokojninami. Prejela je tudi odškodnino od občine
v postopku razlastitve določenih nepremičnin.
Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrglo, ker pritožnik nima pravnega
interesa za pritožbo.
Pritožba sicer napada sklep o dedovanju zaradi nepopolno
ugotovljenega dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe
materialnega prava in predlaga razveljavitev sklepa. Vendar pa v
nadaljevanju ne navaja nič takega, kar bi razveljavitev terjalo
oziroma bi se z morebitno razveljavitvijo sklepa pritožnikov položaj
poslabšal. Zato interesa za pritožbo nima (čl. 343/3 Zakona o
pravdnem postopku - ZPP v zvezi s čl. 163 Zakona o dedovanju - ZD).
Dedič namreč v pritožbi ne napada nič od tega, kar je navedeno v
sklepu o dedovanju: ne trdi, da nepremičnina ne spada v zapuščino in
tudi ne, da so dediči napačno ugotovljeni. Razveljavitev sklepa bi
bila torej v njegovo škodo. To, da naj bi poleg ugotovljenega
premoženja v zapuščino spadalo še drugo premoženje, torej ne more
biti razlog za razveljavitev in tudi ne pomeni nepopolno
ugotovljenega dejanskega stanja. Doslej dediči niti niso trdili, da
zapuščino spada še kaj drugega, pa tudi sicer ne more biti predmet
pritožbe proti sklepu o dedovanju nekaj, česar v sklepu ni.
Pritožbeno sodišče je tako pritožbo zavrglo po določilu čl. 351 ZPP v
zvezi s čl. 163 ZD.
Sklep o dedovanju je tako postal pravnomočen. Sodišče prve stopnje bo
zato moralo odločiti o predlogu za izdajo dodatnega sklepa o
dedovanju po čl. 221 ZD.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑