VSL sklep II Cp 308/2004

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog

tožnice za oprostitev plačila sodnih taks.

V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje tožnica uveljavlja vse

pritožbene razloge po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku

(Uradni list RS, št. 36/2004 - drugo uradno prečiščeno besedilo;

ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni

tako, da tožnico oprosti plačila sodnih taks. Navaja, da je Zakon o

sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/78 - 73/2003; ZST) tisti

zakon, ki določa, katera dokazila mora stranka predložiti predlogu za

oprostitev plačila sodnih taks, ZPP pa tisti, ki določa, kako se ta

potrdila presojajo v procesnem smislu. Tožnica je predložila potrdila

o premoženjskem stanju, iz katerega izhaja, da v gospodinjstvu živi

sama. Podatek je vzet iz uradnega evidence, zato dodatnih dokazil o

tem ni dolžna prilagati. Iz okoliščine, da je študentka, redno

vpisana v drugi letnik fakultete, izhaja, da ima status študentke, da

je torej nezaposlena oseba in da svojih dohodkov nima. Iz določbe 13.

čl. ZST ne izhaja njena obveznost, predložiti negativno potrdilo, to

je potrdilo, da ji ni bila izdana odločba o dohodnini. Tudi ji ni

treba predložiti kakršnokoli potrdilo za družinske člane, s katerimi

ne živi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče lahko oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s

plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali

se preživljajo njeni družinski člani (3. odst. 168. čl. ZPP in 1.

odst. 13. čl. ZST). V skladu z določbo 5. odst. 168. čl. ZPP mora

sodišče pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks skrbno

presoditi vse okoliščine, zlasti mora upoštevati vrednost spornega

predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja in dohodke ter

premoženje, ki ga imajo stranka in njeni družinski člani. Da lahko

sodišče skrbno oceni vse omenjene okoliščine, mora stranka v skladu z

določbo 2. odst. 169. čl. ZPP (podobno tudi na podlagi določbe 3.

odst. 13. čl. ZST) predlogu za oprostitev priložiti potrdilo

pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in o

premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o svojih dohodkih

in o dohodkih članov gospodinjstva, zadnjo odločbo o dohodnini ter

morebitne druge dokaze.

Kadar polnoletna stranka, kot tožnica v obravnavanem primeru, živi

sama v lastnem gospodinjstvu, od nje resda ne gre zahtevati

priložitev potrdil o premoženjskem stanju oziroma dohodninskih odločb

njenih staršev. Pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih

taks mora sodišče namreč ugotavljati dohodek oziroma premoženje

študenta (študentke) in ne (tudi) njegovih (njenih) staršev, saj bi

bilo obveznost staršev preživljati polnoletne otroke, ki se redno

šolajo, nedopustno razlagati tudi kot njihovo dolžnost zanje

plačevati takse sodnega postopka.

Kljub temu pa bi morala tožnica, če bi s predlogom za oprostitev

želela uspeti, izkazati, da je njeno premoženjsko stanje tako šibko,

da bi plačilo taks občutno zmanjšalo njena sredstva za preživljanje.

Če se od nje zahteva potrdilo o dohodkih oziroma odločbo o dohodnini,

bi morala izkazati, da dohodkov nima oz. da ni zavezanka za plačilo

dohodnine. Ker tega ni storila, je bilo sodišču prve stopnje

onemogočeno presojanje vseh okoliščin v zvezi z njenim predlogom za

oprostitev plačila sodnih taks in je odločitev sodišča prve stopnje o

zavrženju njenega predloga pravilna. Pritožbeno sodišče je zato

pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 2. točke

365čl. ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.