169. člen ZPP

Določbe ZPP, na podlagi katerih se odloča o pravdnih stroških (člen 151 - člen 168 ZPP), ne dajejo podlage za to, da bi se uspeh strank v sporu ugotavljal posebej glede na uspeh s temeljem zahtevka in posebej glede na uspeh z njegovo višino. Stranski intervenient je glede povračila pravdnih stroškov upravičen po načelu uspeha enako kot stranka, ki se ji je v postopku pridružil. Do teh stroškov ne bi bil upravičen le v primeru, če njegovo sodelovanje ne bi koristilo pri zbiranju procesnega gradiva. Iz podatkov iz spisa izhaja, da je stranski intervenient v postopku aktivno sodeloval (večje število pripravljalnih vlog, dokazni predlogi, procesni ugovori,...), zato je upravičen do povračila potrebnih pravdnih stroškov glede na uspeh tožene stranke, ki se ji je pridružil v tem postopku. Sodišče prve stopnje je ravnalo nepravilno, ko je izvedlo pobot stroškov stranskega intervenienta s stroški tožnika, saj ZPP ne daje podlage za ugotovitev, da bi bil stranski intervenient zavezan za povračilo pravdnih stroškov.

Glede na to, da tožena stranka (delodajalec) v roku ni odgovorila na tožbo, je sodišče prve stopnje moralo šteti za resnično, da tožnik ni v celoti prejel odpravnine, ki mu pripada zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in da ni prejel jubilejne nagrade, ki mu pripada v skladu s Kolektivno pogodbo za kemično in gumarsko industrijo Slovenije. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.

Obveznost za plačilo sodne takse za sodbo po ZST nastane ob vročitvi sodbe.

Materialna podlaga za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks so določbe zakonov, ki veljajo v času, ko je stranka vložila predlog, če sodišče odloča šele takrat, ko že veljajo novi predpisi. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki ne vsebuje vseh prilog, ki jih predpisuje zakon (ZST ali ZST-1), ki ureja oprostitve, se šteje za nepopolno vlogo v smislu 108. člena ZPP.

Pritožbene navedbe tožeče stranke, s katerimi opozarja na paradoksalnost odločitev sodišč, so premalo konkretizirane. Manjkajo namreč konkretne navedbe o tistih posameznih ravnanjih stečajnega sodišča, ki vodijo do zaključka, da je bilo ravnanje stečajnega sodnika, stečajnega senata ali pa predsednika stečajnega senata izpod standarda skrbnosti, ki se od njih pričakuje. Pravnomočen sklep o plačilu takse ima za posledico prisilno izterjavo (28. in 29. člen ZST). Ker je tožnik prostovoljno plačal sodno takso za pritožbo, je ne more zahtevati nazaj, pa četudi je bil doslej večkrat oproščen plačila sodnih taks.

Dokazno breme premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Da bi predlagatelj s predlogom taksne oprostitve uspel, mora vsebinsko predpostavko zatrjevati (poleg tega pa še dokazati – izkazati).

Dokazno breme premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev (občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje), kot tudi v 6. odstavku 168. člena ZPP naštetih okoliščin, je na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Sodišče ni dolžno (ex officio) ugotavljati dejanskega premoženjskega stanja toženca - predlagatelja taksne oprostitve, temveč je premoženjsko stanje, ki utemeljuje taksno oprostitev (občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje), dolžan izkazati predlagatelj.

Glede na ugotovljen dohodek na družinskega člana tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni izpolnjen pogoj občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, da tožnice ne oprosti plačila sodnih taks, pravilna. Zakon o sodnih taksah ne predvideva, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnice in njenih družinskih članov presojati tudi njihove izdatke.

Materialna imuniteta iz 1. odstavka 134. člena URS izključuje neposredno odškodninsko odgovornost sodnika za odločanje v sodnem postopku.

Kadar je prvostopna upravna odločba oziroma sklep odpravljen, stranka nima pravnega interesa za sprožitev upravnega spora. Stroškov upravnega postopka ni mogoče prvič zahtevati šele v upravnem sporu. Če pravna oseba dejansko ne posluje, ampak obstoja le formalno, njeno poslovanje zaradi plačila sodnih taks ne more biti ogroženo.

Če stranka ne predloži listin, s katerimi dokazuje izpolnjevanje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, v roku, ki ga določa ZST, potem sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o predlogu, njeno prošnjo zavrne kot neutemeljeno.

Če stranka ne predloži listin, s katerimi dokazuje izpolnjevanje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks v roku, ki ga določa ZST, potem sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o predlogu, njeno prošnjo zavrne kot neutemeljeno.

V primeru, če stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne predloži ustreznih listin, takšna vloga formalno ni nepopolna in jo je mogoče obravnavati po vsebini, zato sodišče prve stopnje niti ni bilo dolžno poslati tožniku njegovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks v dopolnitev. Sodišče prve stopnje je zato o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse pravilno odločilo na podlagi predloženih podatkov, na podlagi katerih pa ni moglo z gotovostjo ugotoviti višine dohodka na člana tožnikovega gospodinjstva oziroma je pravilno ocenilo, da tožnik ni uspel dokazati upravičenosti do taksne oprostitve.

S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da tožnika ne oprosti plačila stroškov postopka, je odločilo tudi, da ga ne oprosti plačila vseh sodnih taks in je v celoti odločilo o tožnikovem predlogu (za oprostitev plačila stroškov postopka in za oprostitev plačila sodnih taks).

Podatki z letnih poročil družb so sodiščem dostopni v informatizirani obliki. Sodišča so dolžna po uradni dolžnosti pridobiti podatke o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca pri drugem državnem organu in do katerih imajo zagotovljen brezplačni elektronski dostop.

Stranka, ki uveljavlja oprostitev plačila sodnih taks mora dokazati obstoj pogojev iz 13. člena ZST in dokazila predložiti najpozneje v roku, ki ji ga naknadno da prvostopenjsko sodišče. Prvostopenjsko sodišče o oprostitvi odloča na podlagi dokumentacije, ki jo predloži prosilec.

Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.

Tožeča stranka pred odločanjem prvostopenjskega sodišča ni predložila vseh potrebnih listin. Listine, priložene pritožbi, bi pritožbeno sodišče upoštevalo le, če bi tožeča stranka izkazala za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do konca postopka na prvi stopnji.

Zastaranje nepremoženjske škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije - odločba ustavnega sodišča U-I-246/02 z dne 3.4.2003

O predlogu za odlog plačila sodnih taks odloča sodišče na podlagi listinskih dokazov, zato v primeru, če predlogu niso priložene listine, iz katerih bi izhajalo, da stranka utemeljeno predlaga odlog plačila, sodišče takemu predlogu ne ugodi.