VSL sklep II Cp 417/2003

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v
točkah 1, 2 in 3 izreka, v kolikor se te točke nanašajo na parcele
1057/2, 1058, 1063, 1064/2, vse vpisane v vl. št. 1100 k.o.
Z., ter v celoti v 4. točki izreka, ter se v tem obsegu zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka

odločilo, da se denacionalizacijskemu upravičencu pok. J. M. vrnejo

v last in posest nepremičnine, danes označene s parc. št. 1057/1,

1057/2, 1058, 1059, 1062, 1063, 1064/1 in 1064/2, vse vpisane v vl.

št. 1100 k.o. Z.. V točki 2 izreka je za skrbnika za posebni primer

postavilo E. M., ki je dolžan začasno upravljati z v 1. točki izreka

vrnjenimi nepremičninami do pravnomočnega sklepa o dedovanju po pok.

denacionalizacijskem upravičencu. V točki 3 izreka je odločilo, da je

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov dolžan vrniti nepremičnine s

parc. št. 1059, 1057/1, 1062 in 1064/1, vse vl. št. 1100 k.o.

Z., v last denacionalizacijskemu upravičencu pok. J. M. in v posest

skrbniku za posebni primer E. M., nepremičnine s parc. št. 1057/2,

1058, 1063 in 1064/2, vse vl. št. 1100 k.o. Z., pa v last

denacionalizacijskemu upravičencu J. M., vse v petnajstih dneh po

pravnomočnosti tega sklepa pod izvršbo. V nadaljevanju je odločilo,

da je nasprotna udeleženka A. d.o.o. dolžna izročiti nepremičnine s

parc. št. 1057/2, 1058, 1063 in 1064/2, vse vl. št. 1100 k.o.

Z., v posest skrbniku za posebni primer E. M. (4. točka izreka

sklepa). Postopek zoper S. d.d. pa je ustavilo (5. točka izreka

sklepa). V točki 6 izreka pa je odločilo, da je skrbnik za posebni

primer dolžan povrniti Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS znesek

v višini 1.504.453,10 SIT iz naslova prejete kupnine po kupoprodajni

pogodbi, sklenjeni med denacionalizacijskim upravičencem in

AE z dne 6.2.1970.

Zoper ta sklep v delu, kolikor se nanaša na vrnitev parcel št.

1057/2, 1058, 1063 in 1064/2, se je pritožila nasprotna udeleženka

A. d.o.o. (v nadaljevanju: nasprotna udeleženka), ki uveljavlja vse

dovoljene pritožbene razloge. Navaja, da je sodišče prve stopnje v

postopku storilo bistveno kršitev določb postopka s tem, ko je dne

22.10.2002 opravilo narok kljub dejstvu, da nasprotna udeleženka na

narok ni bila pravilno vabljena, kar sodišče tudi samo

ugotavlja v obrazložitvi sklepa. Sodišče prve stopnje pa je tudi

zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Zakon o

denacionalizaciji (Ur.l. RS/I, št. 27/91 s spremembami; ZDen) v

drugem odstavku 27. člena določa, da se vračajo kmetijska zemljišča v

last in posest, če se s tem ne okrni funkcionalnost kompleksov

kmetijskih zemljišč oziroma kompleksov trajnih nasadov, ali če s tem

ne pride do takšne razdrobljenosti parcel, ki bi onemogočala

ekonomično obdelavo. Sama je v postopku na prvi stopnji navajala, da

ima nepremičnine parc. št. 1057/2, 1058, 1063 in 1064/2, vse vpisane

v vl. št. 1100 k.o. Z., v posesti na podlagi sklenjene zakupne

pogodbe s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ter da se vse

navedene parcele nahajajo v funkcionalno zaokroženem kompleksu

kmetijskih zemljišč z interno oznako T10. Vse parcele so sicer

evidentirane kot samostojne parcele, vendar pa v naravi mej med

posameznimi parcelami ni in vse tvorijo zaokrožen kompleks - njivo,

ki se obdeluje kot enovita večhektarska njiva. Zaradi načina obdelave

celotne njive bi izločitev navedenih parcel v last in posest

denacionalizacijskemu upravičencu pomenila drobitev kompleksa, kar bi

povzročilo neekonomičnost obdelave kompleksa, ker je mehanizacija

prilagojena na velike delovne širine. Za svoje trditve je predložila

tudi dokaze in sicer fotokopijo katastrskega načrta in predlagala

ogled na terenu. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je sodišče

dejstvo, da se navedene parcele ne nahajajo v zaokroženem kompleksu,

ugotovilo na podlagi zemljiškoknjižnega izpiska in posestnega lista.

Iz obrazložitve pa ni razvidno, kako je presodilo fotokopijo

katastrskega načrta. Ker gre za odstop dejanskega stanja od

katastrskega, bi sodišče prve stopnje moralo opraviti ogled na terenu

in se samo prepričati o tem, da vse parcele tvorijo zaokrožen

kompleks - njivo, ki se obdeluje kot enovita večhektarska njiva.

Glede očitka, da iz odgovora nasprotne udeleženke ni razvidno,

kolikšen delež na kompleksu naj bi predstavljale te nepremičnine, pa

meni, da bi sodišče ne glede na navedbe nasprotne udeleženke to

dejstvo moralo ugotavljati z izvedencem. Predlaga, da pritožbeno

sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni, podrejeno pa razveljavi

in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Predlagatelji so na pritožbo nasprotne udeleženke odgovorili in

predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in

potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni

storilo bistvene kršitve določb postopka s tem, ko na narok dne

22.10.2002 nasprotne udeleženke ni vabilo. Sodišče prve stopnje je po

opravljenem naroku nasprotni udeleženki poslalo fotokopijo zapisnika

o opravljenem naroku, naknadno pa razpisalo nov narok, na katerega je

bila nasprotna udeleženka pravilno povabljena in je na njem imela

možnost sodelovati. Glede na navedeno nasprotni udeleženki ni bila

odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.

V drugem odstavku 27. člena ZDen je določeno, da se kmetijska

zemljišča vračajo v last in posest, če se s tem ne okrni

funkcionalnost kompleksov kmetijskih zemljišč oziroma kompleksov

trajnih nasadov ali če s tem ne pride do takšne razdrobljenosti

parcel, ki bi onemogočala ekonomično obdelavo. Če zemljišča ni mogoče

vrniti v last in posest, se po tretjem odstavku 27. člena ZDen v

korist upravičenca, čigar zemljišče, ki je bilo podržavljeno, leži v

območju kompleksa zemljišč v družbeni lastnini, vzpostavi

solastninska pravica.

Kompleks kmetijskih zemljišč predstavljajo zemljišča, ki v naravi

tvorijo urejeno sestavo površin, namenjenih kmetijski obdelavi, ne

glede na to, ali je ureditev takšne sestave ustrezno zapisana v

zemljiškem katastru oziroma zemljiški knjigi. Nasprotna udeleženka je

v postopku na prvi stopnji navajala, da parcele št. 1057/2, 1058,

1063 in 1064/2, vse vpisane v vl. št. 1100 k.o. Z., sodijo v

zaokrožen kompleks - njivo, ki se obdeluje kot enovita večhektarska

njiva. Zaradi načina obdelave celotne njive bi izločitev navedenih

parcel v last in posest denacionalizacijskemu upravičencu pomenila

drobitev kompleksa, kar bi povzročilo neekonomičnost obdelave

kompleksa, ker je mehanizacija prilagojena na velike delovne širine.

V dokaz svojih trditev je predložila fotokopijo katastrskega načrta

(ki je sodišče prve stopnje zaenkrat še ni ocenilo) in predlagala

ogled na terenu. Sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča v

izpodbijanem sklepu zmotno meni, da ogled na terenu ni potreben. Na

ta način bi se namreč lahko ugotovilo, ali bi se z vrnitvijo spornih

kmetijskih zemljišč v last in posest okrnila funkcionalnost

kompleksov kmetijskih zemljišč ali pa bi prišlo do takšne

razdrobljenosti parcel, ki bi onemogočala ekonomično obdelavo (2.

odst. 27. člena ZDen). Zaradi zmotne presoje sodišča prve stopnje

glede potrebnosti ogleda je dejansko stanje v zvezi s podanostjo

zakonskih pogojev iz drugega odstavka 27. člena ZDen ostalo nepopolno

ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke

ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v kolikor se

nanaša na parcele 1057/2, 1058, 1063, 1064/2, vse vpisane v vl. št.

1100 k.o. Z.) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve

stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem

postopku; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP v zvezi s 37.

členom Zakona o nepravdnem postopku; Ur. l. SRS, št. 30/86 s

spremembami - ZNP).

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo opraviti ogled

na terenu, kot je to predlagala nasprotna udeleženka. Šele v primeru,

če bo na podlagi ogleda sodišče prve stopnje ugotovilo, da spornih

parcel ni mogoče vrniti v last in posest, bo sodišče prve stopnje v

korist upravičenca moralo vzpostaviti solastninski delež na

kompleksu. Če bo v zvezi z ugotovitvijo pogojev po drugem odstavku

27člena ZDen ali vzpostavitvijo solastninske pravice (tretji odst.

27člena ZDen) glede ugotovitve določenega dejstva potrebno

strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, pa bo morala

nasprotna udeleženka predlagati postavitev izvedenca ustrezne stroke.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka

165člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.