VSK sklep I Cp 1080/2004
ECLI:SI:VSKP:2005:I.CP.1080.2004Področje: zemljiška knjiga
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Formalna zahteva zemljiškoknjižnega prava je tudi ta, da
mora biti vpis v zemljiški knjigi glede na zemljiškoknjižno
stanje mogoč. Tej zahtevi pa v konkretnem primeru ni
zadoščeno. Glede na stanje v zemljiški knjigi ob vložitvi
predloga, vpis po stanju ni dovoljen, v zemljiški knjigi
solastninski deleži posameznih etažnih lastnikov niso
vpisani. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča
pravilna, ko je v tem obsegu, ko je predlagatelj zahteval,
da se vpiše točno določen solastninski delež ob nakupu
posameznih fizičnih delov stavbe, na skupnih prostorih,
delih, napravah in zemljišču večstanovanjske hiše, predlog
zavrnilo.
Izrek
Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve
stopnje.
Obrazložitev
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugovor
udeleženca kot neutemeljen zavrnilo in sklep
zemljiškoknjižne referentke Dn št. z dne 01.07.2004 v
napadenem delu, v točki II izreka, potrdilo.
Udeleženec se je zoper tak sklep pritožil, uveljavlja vse
pritožbene razloge ter pritožbenemu sodišču predlaga, da
sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje
prvostopenjskemu sodišču. Dejstvo je, da je udeleženec kupil
posamezne dele stavbe in solastninski delež na skupnih
prostorih, delih in napravah poslovne stavbe vpisane v
vložek št. 468 k.o. O. in se do kupljenega solastninskega
deleža vknjižil. Zatem je posamezne dele stavbe in
sorazmerne solastninske deleže na poslovni stavbi kot celoti
prodal, vse je bilo v redu do predmetne vknjižbe, ko je
sodišče zavrnilo vknjižbo pri solastninskem deležu z
ugotovitvijo, da v informatizirani zemljiški knjigi
solastnina ne obstoji, pač pa je vknjižena na vsakokratnega
lastnika posameznega dela stavbe. V ročno vodeni zemljiški
knjigi je bilo stanje drugačno, nobenega akta pa ni sodišče
izdalo, iz katerega bi izhajalo, da so solastnikom odvzeti
že vknjiženi solastninski deleži. Pri prenosu podatkov iz
ročne v informatizirano zemljiško knjigo bi sodišče moralo
prepisati lastništvo in ne ustvarjati kaj drugega. Sedanja
vknjižba v korist vsakokratnega lastnika do 0/0 oziroma
drugih do deleža 1/1 nima osnove. Sodišče ne postopa niti po
lastnih sklepih kot na primer Dn št.. Ugotovitev sodišča, da
je potreben za vknjižbo solastninskih deležev sporazum, pa
bi narekovala, da mora zemljiška knjiga pozvati solastnike
naj ga predložijo, tega ni storila.
Pritožba ni utemeljena.
Etažna lastnina je lastnina na posameznem fizičnem delu
stavbe in je z njo povezana solastnina na skupnih prostorih,
delih, napravah in zemljišču večstanovanjske stavbe.
Solastninske deleže posameznih etažnih lastnikov na teh
skupnih prostorih, delih, napravah in zemljišču
večstanovanjske stavbe določijo etažni lastniki s pogodbo. Z
lastninsko pravico na posamezni enoti se seveda prenese tudi
solastninska pravica na skupnih prostorih..., in se ta
solastnina tudi vpisuje v korist vsakokratnih etažnih
lastnikov. Toda formalna zahteva zemljiškoknjižnega prava je
tudi ta, da mora biti vpis v zemljiški knjigi glede na
zemljiškoknjižno stanje mogoč. Tej zahtevi pa v konkretnem
primeru ni zadoščeno. Glede na stanje v zemljiški knjigi ob
vložitvi predloga, vpis po stanju ni dovoljen (148. čl.
Zakona o zemljiški knjigi-1 - ZZK-1), v zemljiški knjigi
solastninski deleži posameznih etažnih lastnikov niso
vpisani. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča
pravilna, ko je v tem obsegu, ko je predlagatelj zahteval,
da se vpiše točno določen solastninski delež ob nakupu
posameznih fizičnih delov stavbe, na skupnih prostorih,
delih, napravah in zemljišču večstanovanjske hiše, predlog
zavrnilo. V konkretnem primeru se glavna knjiga zemljiške
knjige vodi kot centralna informatizirana baza, ter ti vpisi
nadomeščajo vpise v dosedanje ročno vodene zemljiškoknjižne
vložke (1. in 3. odst. 175. čl. ZZK-1), kot je to pravilno
poudarilo že prvostopenjsko sodišče. Pritožnik sicer
pravilno poudarja, da mora stanje v elektronski zemljiški
knjigi glede tistih podatkov, za katere je zemljiška knjiga
izvorna evidenca, izražati tudi stanje v ročni zemljiški
knjigi (enako 3. čl. Uredbe o naložitvi in vodenju zemljiške
knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi
podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra -
Ur.l. RS št. 42/2001). Če pride do napake, se napake glede
na določbo 200. in 201.čl. ZZK-1 popravijo v postopku
popravljanja pomotnega vpisa, vendar tudi v izpodbijanem
sklepu ni ugotovljeno, da bi bilo stanje v ročni zemljiški
knjigi drugačno in so tudi trditve pritožnika v tej smeri le
navržene. Neutemeljeno pritožbo je zato sodišče druge
stopnje zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep ter hkrati
dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2.tč. 3.odst.
161.čl. ZZK-1).
Vir: Višje sodišče v Kopru · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑