VSC sklep Kp 60/2005

Pritožba oškodovanca kot tožilca M. M. se zavrne kot neutemeljena.

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru obdolžene C. M. zoper obtožnico, ki jo je oškodovanec kot tožilec vložil neposredno zoper oba obdolženca dne 29.11.2002, odločilo, da se ta obtožnica šteje kot zahteva za uvedbo preiskave. Napovedalo je odstop zadeve preiskovalnemu sodniku, ko bo ta sklep postal pravnomočen.

Zoper ta sklepa se je pravočasno pritožil oškodovanec kot tožilec. V obširni pritožbi je opisal dosedanje procesno dogajanje v zvezi s smrtjo pokojne matere A. M., predlagal pribavo posameznih dokazov, še posebej pa je navedel, kaj naj opravi preiskovalni sodnik, če se bo pokazala potreba po dodatni preiskavi.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu je pravilna in zakonita. Ker očita oškodovanec kot tožilec obema obdolžencema med drugim tudi sostorilstvo pri kaznivem dejanju hude telesne poškodbe po II. in I. odstavku 134. člena KZ, za katero je predvidena kazen od enega do desetih let zapora, je moralo sodišče prve stopnje šteti njegovo neposredno obtožnico kot zahtevo za preiskavo, kakor to določa II. odst. 271. čl. ZKP. Sicer oškodovanec kot tožilec te odločitve v pritožbi sploh ni izpodbijal, saj je v njej sam dopustil možne dodatne preiskave, ki pa je glede na povedano tako nujna.

V zadevi bo tako odločal preiskovalni sodnik, ki bo tudi sicer moral ugotoviti vse materialne in procesne predpostavke za zahtevano preiskavo. Tako bo tudi on odločal o predlogih oškodovanca kot tožilca, ki so navedeni v obravnavani pritožbi.

Iz teh razlogov sodišče druge stopnje pritožbi ni ugodilo.